

Včasih preprosto ne zmoremo več. FOTO: Justin Pumfrey/Getty Images

Telo se na stres odziva tudi z napetostjo v mišicah. FOTO: Simpleimages/Getty Images

Vsak dan si vzamemo vsaj 20 minut za sprostitev. FOTO: Svetlana Repnitskaya/Getty Images



V hitrem tempu življenja pogosto preslišimo najpomembnejše opozorilo. Ko naše telo zavpije: na pomoč. Preštevilne obveznosti v službi, skrb za družino in občutek, da moramo biti ves čas produktivni in dosegljivi, nas lahko pripeljejo do točke, ko preprosto ne zmoremo več. Izčrpanost se praviloma ne pojavi čez noč: organizem nam že veliko prej pošilja opozorilne znake, ki jih žal prepogosto spregledamo, če pa jih prepoznamo pravočasno, lahko preprečimo izgorelost in druge resnejše zdravstvene težave.
Občasna utrujenost po napornem dnevu je povsem običajna. Skrb vzbujajoče pa je, če se zjutraj zbujamo brez energije, čeprav smo spali dovolj, ali če nas utrujenost spremlja ves dan. Takšna izčrpanost je lahko znak, da telo nima več dovolj časa in energije za obnovo in regeneracijo. Takšnega počutja nikakor ne gre zanemariti, zato je smiselno, da si nekaj dni zapovrstjo zapisujemo podatke o spanju, učinkovitosti skozi dan ... Če utrujenost kljub zadostnemu spancu vztraja več tednov, je smiselno obiskati osebnega zdravnika, saj so lahko v ozadju tudi slabokrvnost, motnje delovanja ščitnice, pomanjkanje vitaminov ali druge zdravstvene težave.

Če nas že malenkosti spravijo iz tira ali če so nam že najmanjše obveznosti v mnogo preveliko breme, je jasno, da nismo v pravi formi. Dolgotrajna preobremenjenost vpliva tudi na naše duševno počutje, zaradi pomanjkanja počitka se namreč težje zberemo, hitreje izgubimo potrpljenje in se slabše spopadamo s stresnimi situacijami. Jasno je, da potrebujemo daljši oddih, a če si ga iz različnih razlogov (še) ne moremo privoščiti, si vsak dan vzemimo najmanj 20 minut samo zase. Za kratek sprehod, meditacijo, sprostitev ob glasbi, dihalne vaje, samoto, brezdelje: tako bomo lažje premostili kritično obdobje in mirneje počakali na zaslužen dopust. Ne pozabimo, počitek ni izguba časa, ampak ena najpomembnejših naložb v naše zdravje!
Kdor zboleva pogosteje, se redno spopada s prehladi, pri tem pa dolgo okreva, je skoraj zanesljivo izčrpan. Kronični stres in pomanjkanje spanja slabita delovanje imunskega sistema. Če delamo v divjem tempu, smo verjetno redni uživalci prehranskih dopolnil, a pozor, ta nikakor niso nadomestilo za zdrav življenjski slog, zato si z njimi ne moremo čudežno okrepiti odpornosti. Potrebujemo predvsem kakovosten spanec, redno telesno dejavnost, raznoliko prehrano in dovolj časa za počitek. To je pogoj za dobro počutje, ne pa razkošje.
Mnogi mislijo, da bodo zaradi utrujenosti zlahka zaspali, vendar je pogosto ravno obrnjeno. Ko smo pod dolgotrajnim stresom, je telo ves čas v pripravljenosti, zato se težje pomirimo, sprostimo in zaspimo. Ponoči se pogosto zbujamo ali pa je spanec plitek in nemiren. Za boljšo kakovost spanja lahko pomagajo preprosti ukrepi: odhod v posteljo ob približno isti uri, omejitev uporabe telefonov in drugih zaslonov vsaj eno uro pred spanjem, prezračevanje spalnice ter izogibanje večjim obrokom, kofeinu in alkoholu v večernih urah.

Napetost v vratu in ramenih, glavoboli, bolečine v hrbtu ali mišicah so pogosto posledica dolgotrajne telesne in psihične obremenitve. Telo se na stres odziva tudi z napetostjo v mišicah, zato ni nenavadno, da se pojavijo bolečine, čeprav se nismo poškodovali. Redno raztezanje, zmerna telesna dejavnost, krajši odmori med delom in skrb za pravilno telesno držo lahko pomembno zmanjšajo tovrstne težave.
Izčrpanost se lahko pokaže tudi v prehranjevalnih navadah. Nekateri ob stresu izgubijo apetit, drugi pa pogosteje posegajo po sladki ali mastni hrani oziroma nezdravih prigrizkih, saj iščejo hitro tolažbo in energijo, a tako nezdrava prehrana ne prinese ne prve ne druge. Nobena skrajnost ni dolgoročno koristna. Redni obroki, bogati s polnovrednimi živili, sadjem, zelenjavo, beljakovinami in kakovostnimi maščobami, so prava, dolgoročna rešitev, ne smemo pozabiti niti na vnos tekočine, saj lahko že blaga dehidracija poveča občutek utrujenosti in slabše zbranosti.
Preutrujenost vpliva tudi na razpoloženje. Pojavijo se lahko razdražljivost, tesnoba, občutek nemoči, pomanjkanje motivacije ali izguba veselja do dejavnosti, ki so vas nekoč razveseljevale. Če takšno stanje traja več tednov ali začne pomembno vplivati na naše vsakodnevno življenje, je seveda vsekakor priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Znaki, kot so hujšanje, vročina, oteženo dihanje, bolečine v prsih, omedlevica ali druge izrazite težave, pa terjajo takojšnje ukrepanje.