Telovadimo, a trebuh ostaja

Zakaj se nas trebušna maščoba pogosto drži kot klop, tudi če redno telovadimo? To je eno najpogostejših in hkrati najbolj frustrirajočih vprašanj sodobnega življenjskega sloga. Ljudje hodijo v fitnes, tečejo, štejejo korake – obseg pasu pa se kljub vsemu ne spremeni. Razlog ni v pomanjkanju discipline, temveč v tem, da je trebušna maščoba biološko posebna in presenetljivo trmasta.

Najprej moramo ločiti med dvema vrstama maščobe: podkožno, ki jo lahko primemo s prsti, in visceralno, ki se skriva globlje v trebušni votlini, okoli organov. In prav ta je tista, ki je zdravstveno bolj tvegana, in hkrati tista, ki se je telo najbolj oklepa. Evolucijsko gledano je trebuh strateško skladišče energije, namenjeno preživetju v časih pomanjkanja. Telo je torej programirano, da to zalogo ščiti. Drugi ključni dejavnik je stres. Ko telovadimo, še posebno če treniramo zelo intenzivno, telo tega ne loči od drugih oblik stresa. Če smo poleg tega še kronično preobremenjeni, slabo spimo in ne jemo redno, se poveča raven kortizola, stresnega hormona. Ta ima neposreden vpliv na kopičenje maščobe v trebušnem predelu. Paradoksalno lahko torej več telovadbe v takih razmerah pomeni manj napredka.

Strategije, ki so delovale pri dvajsetih, pogosto pri petdesetih ne delujejo več. FOTO: Kuppa_rock/Getty Images

Ključ je v kombinaciji

Pomembno vlogo igra prehrana. Marsikdo telovadbo nezavedno kompenzira: po vadbi si privoščimo večje obroke ali energijsko bogate prigrizke, ker menimo, da smo si jih zaslužili. Poleg tega inzulin – hormon, ki uravnava krvni sladkor – močno vpliva na shranjevanje maščobe. Pogosti obroki z veliko hitro prebavljivih ogljikovih hidratov ohranjajo inzulin stalno povišan, kar telesu sporoča, naj energijo raje skladišči kot porablja.

Ne smemo pozabiti na mišično maso. Kardio vadba sicer porablja kalorije, vendar dolgoročno na presnovo bolj vpliva mišična masa. Več mišic pomeni višjo osnovno porabo energije, in to tudi v mirovanju. Če ne vključimo vadbe za moč ali je je premalo, se presnova težje preklopi v način učinkovitega kurjenja maščob.

Nazadnje je tu še starost oz. hormonsko ravnovesje. S staranjem se hormonsko okolje spreminja pri ženskah in moških. Estrogen, testosteron in rastni hormon imajo pomembno vlogo pri razporejanju maščobe. Zato strategije, ki so delovale pri dvajsetih, pogosto pri petdesetih ne delujejo več.

Kaj je torej rešitev? Ne čudežna vaja za trebuh in ne še več kilometrov teka. Ključ je v kombinaciji: premišljena vadba za moč, zmerna in pametno odmerjena aerobna vadba, kakovosten spanec, obvladovanje stresa in prehrana, ki podpira hormonsko ravnovesje. Trebušna maščoba ni znak osebnega neuspeha, temveč signal telesa, da potrebuje celosten, ne pa kaznovalen pristop.