Tesno povezane s srcem

Svetovni dan nas vsako leto opominja, kako pomembno vlogo imajo ledvice pri ohranjanju zdravja. Ta organ vsak dan filtrira kri, odstranjuje odpadne snovi, uravnava ravnovesje tekočin ter sodeluje pri nadzoru krvnega tlaka in tvorbi pomembnih hormonov. Ker bolezni ledvic pogosto dolgo potekajo brez izrazitih simptomov, je ozaveščanje o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju teh ter zdravem življenjskem slogu ključnega pomena. Svetovni dan ledvic zato spodbuja posameznike in skupnost, da več pozornosti namenimo skrbi za ledvice in rednim zdravstvenim pregledom.

Veliko breme

Kronično ledvično bolezen ima približno 10 odstotkov odraslih oziroma 180.000 ljudi v Sloveniji. Več kot 2000 med njimi jih potrebuje dializo, imajo presajeno ledvico ali čakajo na presaditev. Tveganje je večje pri ljudeh s sladkorno boleznijo, visokim krvnim tlakom, debelostjo in srčno-žilnimi boleznimi. Po svetu ima kronično ledvično bolezen več kot 788 milijonov ljudi, po zadnjih podatkih je deveti najpogostejši vzrok smrti, ki vsako leto vzame skoraj 1,5 milijona življenj. Letošnji svetovni dan ledvic nosi sporočilo: Za počasnejše staranje poskrbite za svoje ledvice. Strokovnjaki med drugim opozarjajo, da okvarjeno delovanje ledvic neposredno prispeva k srčno‑žilnim boleznim – odgovorno je za več kot 11 odstotkov vseh smrti zaradi srčno‑žilnih smrti po svetu. To pomeni, da je bolezen ledvic obsežnejša težava, ki jo prepogosto odkrijemo prepozno.

Zgodnje odkrivanje okvare ledvic je ključno še posebno pri bolnikih s srčnim popuščanjem. FOTO: Dragonimages/Getty Images

Kot je poudaril prim. Matija Cevc, dr. med., spec. inter. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, so srčno‑žilne bolezni v Sloveniji še vedno vodilni vzrok smrti: »Predstavljajo kar 36 odstotkov vseh smrti in 15 odstotkov vseh prezgodnjih smrti. Ker so dejavniki tveganja za nastanek kronične ledvične bolezni, kot so visok krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen in prekomerna telesna teža, v Sloveniji močno razširjeni, lahko upravičeno sklepamo, da je tudi breme kronične ledvične bolezni precejšnje, četudi te bolezni pogosto ne prepoznamo pravočasno. To potrjuje raziskava, ki je pokazala, da ima kronično ledvično bolezen med obravnavanimi v ambulanti družinske medicine več kot 23 odstotkov bolnikov, a v medicinski dokumentaciji je to zabeleženo pri le 13,4 odstotka.«

Ledvice in srce delujeta kot partnerska organa, pojasnjujejo strokovnjaki. Ko peša delovanje enega, se to pozna tudi na drugem. Bolniki s kronično ledvično boleznijo imajo večje tveganje za koronarno bolezen, možgansko kap, srčno popuščanje in nenadno smrt, kar je posledica tako skupnih dejavnikov tveganja kot tudi neposrednih učinkov anemije, vnetja ter zadrževanja tekočine in toksinov. »Zgodnje odkrivanje okvare ledvic je zato ključno, še posebno pri bolnikih s srčnim popuščanjem,« poudarja prim. Cevc. »Vemo, da ledvična bolezen pomembno poslabša prognozo srčnih bolnikov in omejuje možnosti zdravljenja, saj zahteva previdnejšo izbiro zdravil in stalno prilagajanje terapije. Zgodnja diagnostika nam omogoča, da napredovanje učinkovito preprečimo ali vsaj upočasnimo. Danes imamo na voljo terapije, ki hkrati ščitijo ledvice in srce ter dokazano zmanjšujejo srčno‑žilne dogodke in upočasnijo napredovanje kronične ledvične bolezni.«

Krajša doba

Tudi dr. Andrej Škoberne, dr. med., specialist za bolezni ledvic iz Slovenskega nefrološkega društva in s Kliničnega oddelka za nefrologijo v UKC Ljubljana, opozarja na pozne diagnoze, zato bodo letos v sodelovanju s timi v ambulantah družinskih zdravnikov začeli program aktivnega iskanja ledvičnih bolezni pri osebah z dejavniki tveganja: »Vse državljanke in državljane pozivamo, naj se udeležujejo vseh preventivnih zdravstvenih programov in testiranj, ki so v naši državi na voljo. Zavedati se moramo, da glavna problema kronične ledvične bolezni nista ledvična odpoved in potreba po dializi, saj to doleti zgolj približno odstotek bolnikov. Glavni problem je, da okvara ledvic pospeši procese staranja, zaradi česar imajo osebe z ledvičnimi boleznimi prej kronične bolezni, ki jih povezujemo s staranjem, kot so srčno popuščanje, srčni infarkt in možganska kap, in tudi krajšo pričakovano življenjsko dobo.«

Za počasnejše staranje poskrbimo za svoje ledvice. FOTO: Rabizo/Getty Images

Kar 90 odstotkov bolnikov se ne zaveda bolezni, dokler ta ne doseže pozne stopnje, opozarja prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani: »V Sloveniji je visoka prevalenca kronične ledvične bolezni, zajema kar 10 odstotkov odrasle populacije, kar je več kot prevalenca sladkorne bolezni. S presejanjem preprečujemo pomembne zaplete, kot so odpovedi ledvic in srčno-žilno tveganje. Presejanje je tudi stroškovno učinkovito, saj je zdravljenje v zgodnjih fazah bistveno cenejše in manj obremenjujoče za zdravstveni sistem. Izvaja se s preprostimi laboratorijskimi testi krvi in seča.«

V Sloveniji že od leta 1989 nepretrgano deluje Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije, ki ji predseduje Dragica Mlinšek. »Ko človeku odpovedujejo ledvice, doživlja stisko in stresno spremembo življenja. Da se lažje sooči z novo nastalo situacijo in si pridobi več informacij, je pomembno, da poišče pomoč v društvu ledvičnih bolnikov. Prizadevamo si seznaniti javnost o potrebah ledvičnih bolnikov in enakopravno sodelovati pri snovanju politik, ki zadevajo življenje tovrstnih bolnikov.«