

Nace se težko upre sladicam. Foto: osebni arhiv

Odslej se bo trudil pojesti več zelenjave in zdravih obrokov. Foto: osebni arhiv

Do poletja mora oklestiti vsaj osem kilogramov. Foto: Mediaspeed.net



Slaščice so v življenju pevca Naceta Junkarja skoraj nepogrešljive. Obožuje jih od mladih nog, a mu, odkar je upokojen, vsake toliko časa zakuhajo težave v obliki odvečnih kilogramov. Te so toliko večje, ker Nace ni ljubitelj pretiranega razgibavanja ali športnega udejstvovanja. »Le kdo bi vadil, ko ga vabijo sladke dobrote,« se pošali. Priznal nam je, da je slaščice vzljubil zaradi stare mame in mame. »Kot otrok sem najbolj užival, kadar je babica pekla za poroke. Najbolj se spomnim piškotov z okusom breskev, orehovih, janževcev, potic in rulad. Slednje je pogosto pekla prav zame. Mama je najraje pekla biskvite, teta pa krofe. Te imam od slaščic najraje,« je iskren. Sladkosnedni fantič se je tudi sam naučil peke.

»Stara mama me je naučila speči rulado, mama pa biskvit, ki sem ga včasih spremenil v jogurtovo pecivo. S sošolko sva nekoč spekla torto in jo v pokušino nesla učiteljici gospodinjstva ter zanjo dobila petici,« se spominja. Čeprav pogosto kuha, ne zna več speči nič od omenjenega. »Pravzaprav mi niti ni treba znati, saj odlične slaščice pečejo vse štiri sestrične. Razvajajo me tudi drugje. Prijateljica iz Krope dela izvrstne ajdove palačinke, iz Ribnice dobim skutni zavitek z rozinami, iz Mislinje pa torto. Dolga leta mi je tudi mama pevke Andreje Zaljetelj, moje varovanke, delala makovo potico za božič in veliko noč, odkar gospe ni več, pa mi jo speče Andreja. Da ne govorim o tem, da pogosto zavijem v slaščičarne in trgovine,« razkrije. »Slaščice so nora stvar. Skoraj vseeno mi je, kaj je na mizi. Nedavno sem pel na nekem praznovanju in sem se po kosilu pošteno najedel sladkih dobrot. Običajno mi dajo kakšno še za domov. Kako naj bo človek pri vseh tem vitek?« se sprašuje.
Slutil sem, da se nekaj dogaja, kajti tudi najširše hlače so me stiskale v pasu.
Nace nam je zaupal, da je pred dnevi stopil na tehtnico in obstal odprtih ust. Pokazala je 102 kilograma. »Slutil sem, da se nekaj dogaja, kajti tudi najširše hlače so me stiskale v pasu. Odločil sem se za zdravo prehrano, kot so ajdova kaša, zelenjava, pirin kruh. Obvezno moram shujšati,« je odločen.

Zanj je to še kako težko, saj nima volje upreti se sladicam. Pomaga le, kadar ga zdravniki prestrašijo s povišanim sladkorjem in holesterolom v krvi. A niti to ne traja v nedogled. Trenutno pri odpravi odvečnih kilogramov pomaga zima. »Najtežje je hujšati poleti, ko sem veliko v Kostanjevici in vsak dan jem pri Žolnirjevih. Kuhajo in pečejo tako dobro, da tam z užitkom ne le jem, ampak tudi vdihavam sladke vonjave. Zdaj se moram vzeti v roke in potruditi, da se znebim vsaj nekaj kilogramov. Čudovito bi bilo, če bi čez kakšen mesec ali dva težo spravil na recimo 94 kilogramov,« je optimističen.