Trajnice za vsak vrt

Ljubiteljski vrtnarji imajo v tem obdobju polne roke dela, na prosto je treba posaditi sadike paradižnika, paprike, kumar, jajčevcev, pripraviti oporo zanje in za fižol, odstranjevati plevel z gredic, poskrbeti za zastirko … Ob vseh teh nalogah marsikdo pozabi na trajnice, srce marsikaterega vrta oziroma okolice hiše, ki z leti razvijejo močne koreninske sisteme in nas iz sezono v sezono razveseljujejo s cvetovi in zelenjem.

Trajnice so zaradi svoje vzdržljivosti in prilagodljivosti idealne za vrtove vseh velikosti. Večina je nezahtevnih za gojenje, potrebujejo le osnovno oskrbo: sončno lego, odcedna tla in občasno zalivanje. Njihova prednost je tudi v tem, da z leti postajajo bujnejše in jih lahko razmnožujemo z deljenjem ali potaknjenci, kar pomeni dolgoročni prihranek. V prvi polovici maja je zemlja že dovolj ogreta, da lahko začnemo saditi trajnice, ki cvetijo od pozne pomladi do zgodnje jeseni. Predstavljamo nekaj priljubljenih in odpornih vrst, ki bodo uspevale v našem podnebnem pasu.

Rumeno in vijolično

Ena najbolj hvaležnih, ki s svojimi sončno rumenimi cvetovi z rjavim sredinskim gumbkom navdušuje pozno poleti in jeseni, je rudbekija; pri nas je najbolj razširjena sorta Goldsturm, ki zraste do 60 cm visoko in dobro prenaša sušo. Potrebuje vlažna in dobro odcedna vrtna tla na polnem soncu ali v polsenci. Dobro prenaša nizke zimske temperature. V sušnih obdobjih redno zalivamo, jeseni po cvetenju pa porežemo do tal; uporabljamo jo lahko kot rezano cvetje. Velja opozorilo, da se intenzivno širi z odganjanjem iz korenin in s semeni in pri nas velja za invazivno vrsto, zato je ne spuščamo v naravo, tam jo zatiramo.

Ameriški slamnik je estetsko privlačna rastlina s škrlatno vijoličnimi cvetovi, ki od julija do septembra privablja čebele, čmrlje in metulje, povrhu pa še zdravilna, pripravki namreč vsebujejo snovi, ki pospešujejo delovanje imunskega sistema, delujejo antiseptično proti virusom in bakterijam. Uspeva na sončnih legah in dobro prenaša sušo. Cvetove po cvetenju porežemo, da pospešimo rast novih poganjkov in cvetov.

Hitro se širijo

Homulice imajo mesnate liste in jeseni drobne cvetove v obliki zvezdice, združene v socvetja, ki privabljajo metulje in čebele. Poznamo nizko rastoče (t. i. homulice) in višje rastoče (t. i. hermelike). Se hitro širijo, uporabljamo jih lahko tudi za prekrivanje tal, predvsem na sončnih rastiščih, idealne so za skalnjake. Številne vrste so zimzelene. Odlično se ujamejo z mačjo meto, odporno trajnico z modrikasto-vijoličnimi cvetovi in aromatičnimi listi, ki privablja čebele in metulje, seveda tudi muce – te obožujejo njen vonj in se zato večkrat tako navdušeno povaljajo po njej, da jo poškodujejo –, ter cveti od maja do avgusta. Tudi njo sadimo na sončna rastišča v odcedna tla, denimo skalnjak, za sosedo bi si sama izbrala vrtnico. Po prvem cvetenju jo porežemo, da razvije nove cvetove, hitro se razrašča.

Homulice s cvetovi v obliki zvezdice, združene v socvetja, privabljajo metulje in čebele. FOTO: Getty Images

Ena izmed trajnic, ki je bila pogosto na vrtovih naših babic, potem je skoraj utonila v pozabo, zdaj pa spet pridobiva veljavo, je bergenija. Ta zimzelena trajnica z velikimi bleščečimi srčastimi listi, ki so najlepši, ko so mladi, jeseni pa se na soncu obarvajo rdečkasto ali bakreno, cveti spomladi v grozdastih socvetjih bele, rožnate ali rdečkaste barve. Je nezahtevna glede lege, lepo uspeva na soncu in v polsenci, le v senci bo manj cvetela, dobro prenaša tako mraz kot sušo. Razmnožujemo jo z delitvijo na 3–5 let, dodatni plus pa je, da ne potrebuje zalivanja, ko se dobro ukorenini.

Bergenija je zimzelena trajnica z velikimi bleščečimi srčastimi listi. FOTO: Getty Images