Terase in dvorišča postajajo skoraj neločljiv podaljšek dnevnih sob, nekoč neizkoriščeni kotički se spreminjajo v dragocen prostor, kjer se združujejo udobje, preprostost in funkcionalnost. Prinašamo ključne smernice urejanja dvorišč, ki bodo zaznamovale prihodnje mesece.
Zunanja dnevna soba
Včasih sta zadostovala vrtna garnitura in žar, danes so zunanji prostori prerasli v popolne podaljške notranjih bivalnih prostorov. Na njih so zato nepogrešljive udobne, vodoodporne zofe, razporejene okoli kamina, z dovolj površinami za odlaganje pijače in hrane, pa tudi z dodatki, kot so na primer peči za pico in pergole, ki jasno opredelijo prostor. Poudarek je na čim bolj neprekinjenem prehodu med notranjostjo in zunanjostjo z enako ravnjo udobja in premišljeno postavitvijo, kot jo pričakujemo v notranjih prostorih. Zunanji prostori tako dobivajo status sobe, opredeljeni so z zunanjo preprogo, z osrednjo točko, kot je denimo kamin, ter dopolnjeni z razsvetljavo, ki v temi ustvarja prijetno vzdušje.
Čeprav se na dvoriščih pojavljajo tudi razkošni dodatki, je opazen trend poenostavljanja in poudarjanja funkcionalnosti. Namesto prenatrpanih vrtov je poudarek na čistih linijah, premišljeni razporeditvi in elementih z jasnim namenom. Priporočljivo je odstraniti vse, kar nima funkcije ali ne prispeva k dodani vrednosti prostora, ter za skladen in urejen videz izbrati omejeno paleto materialov in rastlin.

Terase so prerasle v popolne podaljške notranjih bivalnih prostorov. FOTO: The Good Brigade/Getty Images
Center dobrega počutja
Zasebnost ostaja ključna, vendar se toge in zaprte rešitve umikajo mehkejšim, bolj naravnim alternativam. Zasebnost lahko dosežemo z enostavnimi elementi, kot so leseni paneli, bambusovi zasloni ali strateško postavljeni zimzeleni grmi. Obstoječe ograje je mogoče omiliti z vzpenjavkami, cvetočimi grmi in stenskimi zasaditvami, dodatno pa k občutku zasebnosti prispevajo tudi svetloba in naravne teksture. Vodni elementi z nežnim žuborenjem pomagajo prekriti zunanje zvoke in ustvariti občutek umirjenega zatočišča.
Zunanje površine vse pogosteje postajajo osebna zatočišča, namenjena skrbi za duševno in telesno zdravje.
Zunanje površine vse pogosteje postajajo osebna zatočišča, namenjena skrbi za duševno in telesno zdravje. To zagotavljajo mirni kotički za sedenje, ledene ali vroče kopeli, zunanje prhe, savne ali preprosto prostori, ki delujejo umirjeno, naravno in sproščujoče. Cilj je ustvariti okolje, ki spodbuja sprostitev, globoko dihanje in regeneracijo. Gre za odmik od pretirane stimulacije k bolj premišljenim, umirjenim rešitvam. Pri tem ni treba pretiravati, že en ali dva elementa sta dovolj za ustvarjanje kotička za polnjenje baterij, pomembno vlogo pri tem igra narava z uporabo naravnih materialov, mehke svetlobe in rastlin, ki ustvarjajo občutek miru.

Zasebnost ostaja ključna, dosežemo jo z mehkejšimi, naravnimi alternativami. FOTO: Jacky Parker Photography/Getty Images
Razmišljanje onkraj trate
Trate veljajo za eno najzahtevnejših oblik urejanja okolice, saj potrebujejo veliko vzdrževanja, da bi bile popolne. Zato jih vse pogosteje nadomeščajo bolj trajnostne alternative. V ospredje prihajajo avtohtone zasaditve in s tem travniške površine, ki zmanjšujejo porabo vode ter ustvarjajo bolj pristno, bogato okolje, kjer cilj ni do zadnje podrobnosti urejena trata ali trda, betonska površina, temveč pristop, po katerem ima, z uporabo avtohtonih rastlin, narava glavno vlogo. Takšne zasaditve so pogosto večplastne in bogate, ustvarjajo občutek živahnosti, gibanja in prostoru dajejo polnost. Hkrati omogočajo neposreden stik z naravo in prinašajo številne koristi za dobro počutje. Uporaba lokalnih in podnebju prilagojenih rastlin na dvorišče privablja živali, kot so metulji, ptice in čebele, kar dodatno bogati celotno izkušnjo bivanja na prostem.