Na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, eni najstarejših organizacij s področja kibernetske varnosti v Sloveniji, zaznamujejo 30 let delovanja. Njihovi začetki segajo v jesen leta 1995, ko so s Švedskega kraljevega inštituta za tehnologijo (KTH) prejeli prvo prijavo kibernetskega incidenta. Takrat si verjetno nihče ni predstavljal, kako močno bo digitalizacija v naslednjih desetletjih prežela naša življenja. Temu primerno so tudi posledice kibernetskih incidentov danes lahko veliko resnejše kot v časih analognih modemov in spletnega klepeta IRC. A v tem okolju so rasli tudi sicertovci in se strokovno krepili, zato lahko danes primerno obvladujejo vse sodobne kibernetske grožnje.
Udeležence dogodka od 30. obletnici SI-CERT v Računalniškem muzeju je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. FOTO: Katja Goljat
Marsikaj se je spremenilo
SI-CERT dandanes ostaja osrednja točka za odzivanje na kibernetske grožnje v Sloveniji. Njihovo glavno poslanstvo je oblikovanje zavedanja o trenutnem stanju v kibernetskem prostoru, vzdrževanje strokovnega znanja na področjih digitalne forenzike, analize zlonamerne kode in postopki odzivanja na kibernetske grožnje ter incidente. Seveda pa se je v treh desetletjih marsikaj spremenilo.
SI-CERT ostaja osrednja točka za odzivanje na kibernetske grožnje v Sloveniji.
Rešitev je v stabilnem vzpostavljanju sistema, ki nudi zaščito tako državljanom kot družbi.
Razstava razkriva zgodbe iz zakulisja hekerske kulture.
Vodja odzivnega centra SI-CERT Gorazd Božič poudarja: »Zadnjih 30 let nas je naučilo, da hitrih rešitev ni. Od hekerskih napadov v začetkih interneta, do razmaha organiziranega kriminala in državno podprtih napadov na kritično infrastrukturo, vidimo, da je rešitev v stabilnem vzpostavljanju sistema, ki nudi zaščito tako državljanom kot bistvenim komponentam družbe, ki je zdaj prežeta z digitalnimi rešitvami.« Kakor pravi, je SI-CERT danes dobro vpet v mednarodno skupnost in prepoznan v javnosti kot strokovno podkovan in zaupanja vreden partner. Njihov program Varni na internetu je pogosto vzor drugim v EU kot učinkovito in usmerjeno ozaveščanje na področju varne uporabe interneta.
Razstava o hekerjih bo na ogled do junija 2026. FOTO: Katja Goljat
Na dogodku ob 30. obletnici je udeležence preko videoposnetka nagovorila predsednica tudi republike Nataša Pirc Musar. Spomnila je na izjemen razvoj tehnologije v zadnjih 30 letih in opozorila, da ob vseh prednostih digitalizacije ne smemo pozabiti na etična vprašanja in tveganja, ki jih prinaša tehnološki napredek. »Spletni napadi se hitro prilagajajo – so ciljno usmerjeni, izkoriščajo ranljivost sistemov in uporabnikov ter so vse pogosteje podprti z umetno inteligenco.«
Zadnjih 30 let nas je naučilo, da hitrih rešitev ni.
Prav zato je, kot je poudarila Pirc Musarjeva, v družbi nujna prisotnost strokovnjakov, ki znajo prepoznati in preprečiti kibernetska tveganja. Predsednica je izpostavila pomembno vlogo SI-CERT, ki že tri desetletja ostaja osrednja točka za odzivanje na kibernetske grožnje in ključni partner pri ozaveščanju javnosti in razvoju strokovnega znanja.
Odprtje razstave Hekerji – kibernetska (ne)varnost; na sliki vodja SI-CERT Gorazd Božič in direktorica Računalniškega muzeja Gaja Zornada FOTO: Katja Goljat
Hekerji – kibernetska (ne)varnost
Ob pomembnem mejniku so v sodelovanju z Računalniškim muzejem zasnovali razstavo Hekerji – kibernetska (ne)varnost. Razstava razkriva zgodbe iz zakulisja hekerske kulture – od prvih spletnih incidentov do sodobnih kibernetskih groženj – in ponuja interaktiven vpogled v svet, ki ga običajno vidimo le skozi naslove novic. Z razstavo želijo spodbuditi kritično razmišljanje o kibernetski varnosti, zasebnosti in etiki v sodobnem tehnološkem okolju ter spodbuditi k boljšemu razumevanju kibernetsko-varnostnih organizacij in poklicev. Razstava Hekerji – kibernetska (ne)varnost bo na ogled do junija 2026, obiskovalce pa popelje v svet temnih zaslonov in pisanih klobukov, so že zapisali pri SI-CERT.
