

Pozorni moramo biti pri pasmah, nagnjenih k alergijam. FOTO: Firn/Getty Images

Ko alergija izbruhne, kužku pomagajmo z mazili. FOTO: Anna Reshetnikova/Getty Images

Prvi znak alergije je pogosto praskanje. FOTO: Kobkik/Getty Images



Psi so alergijam še bolj izpostavljeni kot ljudje. Gibljejo se tik ob tleh, z nosom raziskujejo travo, grmovje in zemljo, zato pridejo z alergeni v stik na praktično vsakem koraku. Travam in pelodu se skoraj ni mogoče izogniti, niti v mestu, ker jih veter prenaša na velike razdalje.
Alergijska reakcija nastane v imunskem sistemu, ki pretirano reagira na sicer neškodljive snovi iz okolja, kot so cvetni prah ali trave. Ta pretirani odziv sproži vnetje, ki se pri psih pogosto izrazi na koži, saj je ta ena glavnih obrambnih linij telesa. Najpogostejši simptomi so srbenje, rdečina, lizanje ali grizenje tačk, pa tudi vnetja kože in ušes.
Simptomi se lahko z leti stopnjujejo.
Dobra novica pa je, da lahko lastniki psu precej pomagajo že z osnovnimi ukrepi. Na Pasji akademiji svetujejo, da po sprehodu psu umijemo tačke in trebušček, saj se tam nabira največ peloda. Redno krtačenje dlake pomaga odstraniti alergene, še preden povzročijo težave. Tudi nega kože je pomembna. Pomirjajoči pripravki z alojo vero, ognjičem ali vitaminom E lahko ublažijo razdraženost, še posebno v obdobjih, ko je alergija že prisotna.

Ker alergije izvirajo iz imunskega sistema, lahko pomagajo dodatki, ki podpirajo njegovo ravnovesje. Med njimi so snovi z naravnim antihistaminskim učinkom, kot je kopriva, ter dodatki, bogati z antioksidanti in betaglukani, ki pomagajo zmanjševati vnetja in krepiti odpornost. Kot poudarjajo na Pasji akademiji, pogosto najbolje deluje kombinacija obeh pristopov. Tako organizem lažje prenese obdobje, ko je alergenov v okolju največ.
Angleški in francoski buldogi so še posebno nagnjeni k alergijam.
Nekatere pasme psov imajo genetsko večjo nagnjenost k alergijam, kar potrjuje tudi veterinarska dermatologija. Pri teh psih imunski sistem pogosteje pretirano reagira na snovi iz okolja, hkrati pa imajo pogosto tudi bolj občutljivo kožno bariero, ki alergene lažje prepušča v telo.

Med najbolj izpostavljenimi so buldogi (angleški in francoski), pri katerih so alergije zelo pogoste zaradi specifične zgradbe kože in gub, kjer se zadržujejo vlaga, bakterije in alergeni. Labradorci in zlati prinašalci spadajo med pasme, pri katerih se pogosto pojavlja atopijski dermatitis – kronična alergijska bolezen kože, ki se kaže s srbenjem, vnetji in ponavljajočimi se težavami.
Pri teh pasmah se alergije pogosto pojavijo že v mladosti, simptomi pa se lahko z leti stopnjujejo.
Po podatkih Evropskega združenja za veterinarsko dermatologijo so alergije med najpogostejšimi kožnimi boleznimi pri psih, pri čemer lahko nezdravljeno stanje vodi v kronična vnetja, sekundarne bakterijske ali glivične okužbe ter dolgotrajno trpljenje živali.