

Nekatere pasme imajo močan varovalni nagon. FOTO: Ulkas/Getty Images

Pes lahko laja, ker se počuti osamljenega. FOTO: Dimarik/Getty Images

Pokažite mu, da z laježem ne bo dobil vaše pozornosti. FOTO: Iuliia Zavalishina/Getty Images



Z laježem pes opozarja, izraža vznemirjenje, strah, dolgčas ali potrebo po pozornosti. Težava torej ni lajanje samo po sebi, temveč razlog tega. Ko prepoznamo vzrok, lahko ukrepamo učinkovito in predvsem tako, da psa ne spravimo v dodatno stisko.
Pogosto začne glasno lajati, ko kdo pozvoni pri vratih ali stoji pred njimi. Takšno vedenje je običajno povezano z varovalnim nagonom. Pes želi opozoriti na prihod obiskovalca. Namesto da ga kaznujemo, ga naučimo drugačnega odziva. Strokovnjaki opozarjajo, da kaznovalne metode težave ne rešujejo. Takšni pristopi lahko povečajo strah in porušijo zaupanje. Koristno je, da ga navadimo na ukaz, na primer »na prostor«, in vadimo situacije z zvonjenjem brez pravega obiskovalca. Ko pes ob zvoncu odide na svoje mesto in se umiri, ga nagradimo. Sčasoma začne zvonec povezovati z umikom in nagrado, ne pa z napetostjo. Dodatno lahko njegovo pozornost preusmerimo z igračo ali žvečilko, ki jo dobi ob prihodu gostov.

Veliko psov laja na mimoidoče skozi okno ali ograjo. V tem primeru gre pogosto za varovanje teritorija. Smiselno je omejiti vizualne dražljaje, denimo z zavesami ali zaščito na ograji. Hkrati lahko psa učimo, da ob pogledu na sprožilec pogleda lastnika in za miren odziv prejme nagrado. Pomembno je, da vajo izvajamo na razdalji, kjer pes še ostane miren, ter postopoma povečujemo zahtevnost. Tako pes spoznava, da mimoidoči ne pomenijo nevarnosti.
Če nima dovolj aktivnosti, bo energijo sproščal drugače.
Poseben izziv je lajanje, ko pes ostane sam doma. Vzrok je lahko dolgčas ali ločitvena tesnoba. V takšnih primerih pomaga postopno navajanje na odsotnost. Odhode podaljšujemo počasi, brez pretiranega poslavljanja ali čustvenih prizorov. Pred odhodom je priporočljivo psa fizično zaposliti, da se umiri, ter mu pustiti miselne igrače ali priboljške, ki ga zamotijo. Če pes ob odsotnosti kaže znake panike, kot sta uničevanje predmetov ali dolgotrajno tuljenje, je smiselno poiskati strokovno pomoč.

Nekateri psi lajajo zato, ker so se naučili, da tako pridobijo pozornost. V takem primeru je ključna doslednost. Med lajanjem psa ignoriramo, takoj ko utihne, pa ga pohvalimo ali nagradimo.
Psa lahko naučimo drugačnega odziva.
Lajanje je pogosto tudi posledica premalo gibanja in mentalne stimulacije. Pes, ki nima dovolj aktivnosti, bo energijo sproščal drugače. Redni sprehodi, vohanje, učenje novih trikov in miselne igre lahko bistveno zmanjšajo potrebo po nepotrebnem lajanju.