Uspevajo vse leto

Vonj sveže bazilike, ki se širi po kuhinji, vejica mete za osvežujočo limonado ali sveže sesekljan peteršilj za juho. Imeti lastno zalogo svežih začimb ni luksuz, rezerviran samo za tiste z velikimi vrtovi. Pretvorba okenske police v majhen, dišeč kotiček je presenetljivo enostavna, poleg tega bogati okus jedi, vnaša v dom kanček narave in pripomore k varčevanju.

Za uspešno gojenje zelišč v notranjih prostorih je ključno upoštevati nekaj osnovnih napotkov. Večina tovrstnih rastlin potrebuje vsaj šest ur sončne svetlobe na dan, zato je idealna okenska polica, ki je obrnjena proti jugu ali zahodu. Prav tako je pomembna dobra drenaža, zato vedno izberimo sadilni lonec z luknjami na dnu in tako preprečimo nabiranje odvečne vode ter s tem gnitje korenin. Čeprav je teoretično večino začimb mogoče gojiti v notranjosti, so nekatere vrste bolj primerne.

Kraljica italijanske kuhinje

Skoraj nemogoče si je predstavljati sredozemsko kuhinjo brez bazilike, gojenje na okenski polici pa omogoča, da je za pesto, omake ali solate vedno na voljo sveža. Kot značilna mediteranska rastlina obožuje toploto in sonce, zato ji zagotovimo najsvetlejše mesto, ki ga imamo na voljo. Potrebuje vsaj šest do osem ur neposredne svetlobe. Ko opazimo, da se listi rahlo povesijo, jo zalijemo, vendar pazimo, da zemlja ne bo stalno prepojena z vodo. Ključ do bujne in zdrave bazilike je redno odrezovanje vrhov, zlasti še pred začetkom cvetenja. S tem se spodbujata razvejana rast in nastajanje novih aromatičnih listov.

Osvežujoča in neustavljiva

Meta je izjemno odporna in hvaležna rastlina, znana po hitri in nekoliko agresivni rasti. Zato je idealna za gojenje v lončkih, saj se na gredicah hitro preveč razraste in zaduši druge posevke. V nasprotju z baziliko dobro prenaša pomanjkanje svetlobe in uspeva tudi na oknu z nekoliko manj sončnih žarkov. Všeč ji je vlažna in hranljiva zemlja, zato jo je pomembno redno zalivati. Obstaja veliko vrst mete, od poprove do čokoladne, vsaka pa je odličen dodatek k čajem, koktajlom in sladkarijam. Njena svežina vsakemu napitku ali sladici prinaša osvežujočo noto.

Najlepše bodo uspevala ob oknu, obrnjenem na jug. FOTO: Yinyang/Getty Images

Nežen okus čebule

Drobnjak, trajnica iz družine čebulnic, je idealna izbira za začetnike. Njegovi tanki, cevasti listi imajo blag in prijeten okus po čebuli, ki obogati juhe, solate, jajčne jedi in razne namaze. Drobnjak ni preveč zahteven glede svetlobe, najbolje pa uspeva na svetlem mestu. Redno ga je treba zalivati, da zemlja ostane vlažna. Najboljše pri njem je, da se hitro obnavlja: listke lahko pri dnu režemo s škarjami, kmalu zrastejo novi, kar zagotavlja stalno zalogo. Sčasoma se grm širi, zato ga lahko razdelimo v nove lončke.

Aroma na oknu

Rožmarin je lesnat, zimzelen grm, katerega igličasti listi oddajajo čudovit vonj. Kot avtohtona sredozemska rastlina obožuje sonce in je odporen proti suši. Potrebuje vsaj šest ur neposrednega sonca dnevno in zelo dobro odcedno zemljo. Največja napaka pri gojenju rožmarina v notranjosti je prekomerno zalivanje. Preden ga ponovno zalijemo, naj se zgornja plast zemlje popolnoma posuši. Sčasoma rožmarin zraste v pravi mali grm, zato bo po nekaj letih, da bodo korenine imele dovolj prostora za razvoj, potreboval večji lonec. Njegov značilni okus se odlično poda k pečenemu mesu, krompirju in raznim enolončnicam.

Tudi peteršilj lahko gojimo v stanovanju. FOTO: Carol Yepes/Getty Images

Več kot le okras

Svež okus peteršilja ni primerljiv s suhim, gojenje v lončku pa zagotavlja, da je vedno na voljo. Obstajata dve glavni vrsti peteršilja: kodrasti, ki se pogosto uporablja kot okras, in listnati, ki ima močnejšo in bogatejšo aromo. Peteršilj ima rad svetlo mesto, a v nasprotju z rožmarinom ne mara neposrednega močnega popoldanskega sonca. Potrebuje kakovostno, hranljivo zemljo, ki dobro zadržuje vlago. Pri obiranju vedno pri dnu trgamo zunanja stebla, s čimer se iz sredine rastline spodbuja rast novih, mladih listov.