Tri desetletja fotografije in sto let pesniškega glasu se v Vorancu Voglu srečajo kot tiha, a vztrajna kontinuiteta pogleda. Njegovo delo je dialog med generacijama, ki čas razume kot izkušnjo.

Galerija
Od nekdaj je bilo v meni nekaj antropologa, pravi Voranc Vogel. FOTO: Osebni Arhiv
Uvod v ustvarjalni svet Voranca Vogla se začne skoraj nehote, v družinski opombi, ki se sčasoma izkaže za natančnejšo, kot bi si želel priznati. »Isti si kot dedi« ni bila le vzgojna pripomba, temveč nekakšen tihi uvid v kontinuiteto, ki se je razkrila šele pozneje – v razmerju do sveta, časa in ustvarjanja. Na drugi strani tega razmerja stoji Lojze Krakar, pesnik, čigar glas ne ostaja zaprt v literarni zgodovini, temveč se v nedavnem projektu znova aktivira, premakne, prevede v drug medij. Razstava Od tebe dalje štejem svoje dni, ki je še nekaj dni na ogled v ljubljanski galeriji Kresija, je ...