Telo si tudi ponoči prizadeva oddajati toploto, zaradi česar težje zaspimo in se pogosteje prebujamo. FOTO: Kathrin Ziegler/Getty Images
Športne in druge intenzivne dejavnosti prestavimo na zgodnje jutranje ali pozne večerne ure. FOTO: Westend61/Getty Images
Vročina še kar vztraja, zato nikar ne zanemarimo svaril strokovnjakov. FOTO: Artur Debat/Getty Images
Zakaj smo v dneh, ko se temperature povzpnejo visoko, pogosto bolj utrujeni, brezvoljni, razdražljivi in se težje zberemo? Zakaj nam zmanjka energije že za opravila, pri katerih sicer nimamo težav, spanec pa ni tako osvežujoč kot običajno? Vročino pogosto dojemamo predvsem kot neprijetnost, vendar se naše telo na visoke temperature odziva z zapletenimi procesi. Da bi ohranilo primerno telesno temperaturo, mora namreč nenehno prilagajati svoje delovanje, kar lahko občutimo tako telesno kot psihično. Vročina telesu torej jemlje več kot samo vodo, vpliva na naše razpoloženje, spanec, zbranost in vsakodnevno storilnost. Zakaj se to dogaja in kako visoke temperature vplivajo na naše telo in psiho, bomo pojasnili v naslednjih vrsticah.
Mnogi po spanju preprosto niso spočiti.
Vročina je za telo precejšen napor, saj mora ves čas skrbeti, da se notranja temperatura ne dvigne preveč. Ko se zunanja temperatura dvigne, se telo začne ohlajati predvsem s potenjem. Hkrati se razširijo krvne žile tik pod kožo, da lahko telo odda več toplote. Srce mora delati intenzivneje, da kri učinkovito kroži. Če se ob tem močno potimo in izgubljamo tekočino, se lahko zmanjša količina krvi, ki kroži po telesu, zaradi česar se lahko pojavijo utrujenost, šibkost, glavobol, vrtoglavica in slabša zbranost, pri nekaterih pa se zniža tudi krvni tlak.
Vročina vpliva tudi na naše razpoloženje, dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam namreč pomeni več razdražljivosti, nemira in slabe volje. Ko je vroče več dni zapovrstjo, pa se lahko občutek izčrpanosti še stopnjuje. Spanec nam ne prinaša več občutka spočitosti in nove zaloge energije, sploh letošnje poletje pa tudi v nočnih urah ne prizanaša z visokimi temperaturami. Telo si tako tudi ponoči prizadeva oddajati toploto, zaradi česar težje zaspimo, se pogosteje prebujamo in spimo nemirno.
Pomanjkanje spanja ima seveda naslednji dan svoje posledice. Če smo zaradi vročine spali le nekaj ur ali je bil spanec plitek in prekinjen, smo zjutraj utrujeni, razdražljivi in manj zbrani. Težje se osredotočimo na delo, počasneje razmišljamo, lahko nas boli glava, manjša je tudi naša telesna zmogljivost. Utrujenost se v vročinskem valu iz dneva v dan le še stopnjuje, slaba volja pa se kopiči. Ker je spanje izjemnega pomena za zdravje, mu v obdobju visokih temperatur namenimo dodatno pozornost, predvsem tako, da spalnico čez dan čim bolj zaščitimo pred vročino. Okna je smiselno zapreti in zatemniti, ko se zunanja temperatura dvigne nad notranjo, prezračimo pa takrat, ko je zunaj hladneje. Pomagajo lahka, bombažna posteljnina, zračna spalna oblačila in mlačen tuš pred spanjem. Tudi večjih obrokov, alkohola in kofeina zvečer ne uživamo, saj lahko dodatno motijo spanec. Če uporabljamo ventilator ali klimatsko napravo, naj zrak ne bo usmerjen neposredno v telo.
Mnoge kljub opozorilom strokovnjakov doleti dehidracija, velikokrat pa se uštejejo tisti, ki dneve preživljajo v klimatiziranih prostorih in se tako vročini uspešno izogibajo. Posledično pozabljajo na zadosten vnos tekočine, ta pa je seveda izrednega pomena tudi pri tistih, ki nimajo priložnosti učinkovito ohladiti bivalnega prostora ali pisarne oziroma delajo na prostem. Dehidracija je smrtno nevarna, ob znojenju je treba količino tekočine še povečati, pri tem pa ne čakamo, da se pojavi žeja. Voda je praviloma najboljša izbira, pri močnem potenju pa je pomembno nadomestiti tudi izgubljene elektrolite. Pomagajo lahki obroki z več sadja in zelenjave, ki vsebujeta precej vode, alkohol pa je vsekakor najslabša izbira. Pijemo enakomerno in skozi ves dan.
Posebno previdni morajo biti starejši, majhni otroci, nosečnice ter ljudje s srčno-žilnimi in drugimi kroničnimi boleznimi. Tudi nekatera zdravila lahko vplivajo na sposobnost telesa, da uravnava temperaturo ali ohranja primerno količino tekočine, zato je pri jemanju redne terapije pomembno upoštevati navodila zdravnika. Za pomanjkanje tekočine in pregrevanje pa so dovzetni tudi možgani. Že blaga dehidracija lahko namreč vpliva na zbranost, spomin in sposobnost opravljanja zahtevnejših nalog. Zato se lahko v vročem dnevu zdi, da smo počasnejši, da težje sprejemamo odločitve in da nam običajna opravila vzamejo več energije. To ni nujno posledica lenobe ali pomanjkanja kondicije, ampak normalen odziv organizma na toplotno obremenitev.
Vročina še kar vztraja, zato nikar ne zanemarimo napotkov strokovnjakov, najpomembneje pa je, da telo v tem obdobju kar se da razbremenimo. V najbolj vročem delu dneva zmanjšamo oziroma povsem opustimo intenzivnejše dejavnosti, šport in zahtevnejša opravila pa prestavimo na zgodnje jutranje ali pozne večerne ure. Kar največ časa preživimo v senci ali hladnem prostoru, se izogibamo neposrednim sončnim žarkom, nosimo lahka in zračna oblačila, skrbimo za počitek. Če imamo klimatsko napravo, jo uporabljamo smotrno, torej ne pretiravamo s hlajenjem, saj prevelika razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo prostora ne sme biti prevelika.
Klimatska naprava je v vročini lahko velika pomoč, vendar lahko ob nepravilni uporabi povzroči več težav kot koristi. Največja napaka je pretirano hlajenje prostorov. Če s 35 stopinj na prostem vstopimo v prostor, ohlajen na 20 ali 21 stopinj, je temperaturni preskok za telo precejšen. Bolj priporočljivo je, da je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo zmerna. Hladen zrak naj ne piha neposredno v obraz ali telo, saj lahko izsušuje sluznice in draži oči, nos ter grlo. Pomembno je tudi redno čiščenje filtrov, saj se v njih lahko nabirajo prah, alergeni in mikroorganizmi. Klimatsko napravo torej uporabljajmo predvsem za zmerno hlajenje in ne za ustvarjanje ledenice sredi poletja.
Če se ob vročini pojavijo močna oslabelost, zmedenost, omedlevica, izrazit glavobol, slabost, hitro bitje srca ali zelo vroča koža, ne gre več le za običajno utrujenost. To so lahko znaki resnejše toplotne obremenitve. Čim prej se umaknemo na hladno, če pa znaki ne pojenjajo, poiščemo zdravniško pomoč.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
