Agencija za okolje, ki že desetletja spremlja kakovost zraka, je decembra objavila obsežno letno poročilo o kakovosti zraka v Sloveniji za leto 2024. Meritve opravljajo v okviru državne merilne mreže na stalnih merilnih mestih, ki so jo začeli postavljati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2024 smo imeli 24 merilnih mest, kjer opravljajo meritve delcev PM10 in PM2,5, ozona(O3), žveplovega dioksida (SO2), ogljikovega monoksida (CO), dušikovega dioksida (NO2), dušikovih oksidov (NOx), svinca (Pb), benzena (C6H6), arzena (As), kadmija (Cd), niklja (Ni) in benzo(a)pirena (B(a)P). Poleg tega občasno izvajajo tudi merilne kampanje oziroma indikativne meritve, v poročilo pa so vključili tudi meritve kakovosti zraka, ki jo opravljajo ob nekaterih večjih energetskih in industrijskih objektih ter v občinah Ljubljana, Maribor, Ptuj, Celje, Ruše in Medvode.
Bistvena ugotovitev poročila je, da se je »kakovost zunanjega zraka v Sloveniji v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, vendar so ravni nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku še vedno previsoke. Zrak je v Sloveniji onesnažen predvsem z delci PM10 in PM2,5 in benzo(a)pirenom (BaP) pozimi ter prizemnim ozonom poleti.« Ugotovitve so pomembne predvsem zaradi znanega dejstva, da je onesnažen zrak poleg podnebnih sprememb najpomembnejši dejavnik tveganja za zdravje in okolje.
Vpliv na zdravje
V obsežni, več kot 160-stranski analizi največ prostora namenjajo delcem PM10 in PM2,5, ki imajo po epidemioloških študijah najbolj negativen vpliv na zdravje in ki, pišejo v analizi, celo »pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje«. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da ne obstaja meja delcev PM10 in PM2,5, pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje. Do vpliva na zdravje prihaja zaradi vdihavanja delcev in posledično vdora v pljuča in krvni sistem, kar povzroča okvare respiratornega, kardiovaskularnega, imunskega in živčnega sistema. Manjši so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča.
Cyanometer z zrcalno površino odraža dogajanje na nebu nad prestolnico, hkrati pa meri modrino neba in kakovost zraka ter vse to pošilja v spletni arhiv. Foto: Dejan Javornik
Dobra novica pa je, da so se pri nas izpusti delcev PM10 v obdobju 2000–2023 zmanjšali za 26 odstotkov, izpusti delcev PM2,5 pa za 36 odstotkov. To je posledica izboljšanja energetske učinkovitosti in procesov zgorevanja, posodobitev tehnoloških procesov, zamenjave trdih fosilnih goriv z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije ter uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila.
Glavni človeški vir primarnih delcev pa je še vedno zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah, pravijo v analizi: »Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2023 prispevala 50 odstotkov, k skupnim izpustom PM2,5 pa kar 71 odstotkov.« Znatno prispeva tudi cestni promet oziroma obraba cest, pnevmatik in zavor.
Presežene dnevne vrednosti
Kljub spodbudnim podatkom v zadnjih dobrih dveh desetletjih pa je bila v letu 2024 onesnaženost zraka z delci nekoliko višja kot v preteklih letih. Na treh merilnih mestih so ravni delcev PM10 presegle dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti 50 μg/m3. Največ preseganj (49) je bilo na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, sledila sta Črnomelj (39) in Črna na Koroškem (37). Strokovnjaki dodajajo, da je nekaj teh preseganj posledica vpliva puščavskega prahu, ki je leta 2024 večkrat dosegel Slovenijo in vplival na kakovost zraka pri tleh.
Padavine v Sloveniji so med najmanj kislimi v Evropi.
Merilno mesto Ljubljana Center je tisto, kjer so izmerili najvišjo povprečno letno vrednost PM10: 30 μg/m3. Razlog je v tem, da se izpusti iz prometa pridružujejo ostalim virom onesnaženja. Čeprav so bile ravni PM10 na večini merilnih mest pod predpisanimi mejami, neugodne vremenske razmere občasno pripeljejo do visokih ravni, opozarjajo strokovnjaki, ki nadaljujejo: »Večina preseganj je bila zabeležena v januarju, februarju in decembru, ko so pogosti temperaturni obrati onemogočali razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki so glavni vir delcev PM10.«
Za delce PM2,2, za katere velja letna mejna vrednost 20 μg/m3, pa leta 2024 niso zabeležili preseženih vrednosti na nobenem merilnem mestu. Najvišja povprečna letna vrednost je bila izmerjena v Črnomlju (19 μg/m3). Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 je za Slovenijo znašal 12 μg/m3, kar je precej pod predpisano stopnjo izpostavljenosti za leto 2024, ki je 20 μg/m3.
Arzen pod predpisano mejo
Eno od onesnaževal v delcih je tudi benzo(a)piren, ki je v kurilni sezoni presegel ciljno vrednost 1 ng/m3 na dveh merilnih mestih: v Celju, pri bolnici, je povprečna letna vrednost znašala 1,7 ng/m3, v Črnomlju pa 2,6 ng/m3. Povprečne letne ravni drugih onesnaževal v delcih – arzena, niklja, kadmija in svinca – so bile na vseh merilnih mestih pod predpisanimi mejami.
Kljub spodbudnim podatkom v zadnjih dobrih dveh desetletjih je bila v letu 2024 onesnaženost zraka z delci nekoliko višja kot v preteklih letih. FOTO: Jure Eržen
Meritve leta 2024 so tudi pokazale, da so bile letne ravni ozona na večini merilnih mest nekoliko nižje kot v letu 2023. »Opozorilna in alarmna vrednost nista bili preseženi, kljub temu da je bilo leto najtoplejše v zgodovini meritev v Sloveniji,« pravijo v raziskavi in nadaljujejo: »Najvišje dnevne osemurne vrednosti so povsod presegle 120 μg/m3, kar pomeni preseganje dolgoročne ciljne vrednosti za varovanje zdravja.« Ta je določena kot povprečje treh let in je lahko presežena manj kot 25-krat, a je bila presežena v Kopru, v Novi Gorici na Grčni, na Otlici in Krvavcu. Za dušikove okside v letu 2024 ni bilo presežnih vrednosti. »Že kar precej let v Sloveniji ni bila presežena alarmna vrednost. Najvišja letna raven NO2 je bila zabeležena na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center (38 μg/m3), kar je tik pod mejno vrednostjo 40 μg/m3. Najvišje urne ravni so bile povsod pod mejno vrednostjo 200 μg/m3,« pravijo strokovnjaki. Povišane ravni beležijo ob jutranji in večerni prometni konici, kar potrjuje močno odvisnost od gostote prometa. Obenem pa so bile na nekaterih merilnih mestih v neizpostavljenem mestnem okolju izmerjene ravni dušikovih oksidov celo višje kot na prometnih lokacijah.
Manjši so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča.
Kaj pa težke kovine?
Podobno velja za ravni žveplovega dioksida, ki so že več let pod mejnimi vrednostmi, prav tako so meritve ogljikovega monoksida, ki se izvajajo le na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, bistveno nižje od mejne vrednosti. Podobno velja za benzen, katerega letne vrednosti so bile v letu 2024 na vseh merilnih mestih podobne kot v prejšnjih letih in pod zakonsko mejno vrednostjo.
Povprečna letna raven živega srebra v zraku, izmerjena na Iskrbi, je znašala 1,5 ng/m3, kar je nekoliko več kot leta 2023. Povprečna letna pH vrednost padavin se je gibala med 5,35 in 5,80. Meja kislosti (5,6) je bila presežena na treh merilnih mestih: Škocjan, Rateče in Murska Sobota Rakičan. »Glede na lestvico EMEP (program za spremljanje in ocenjevanje onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi) so bile padavine v Sloveniji med najmanj kislimi v Evropi,« pravijo na Agenciji za okolje.
De
Povprečne letne koncentracije amonijevih, sulfatnih in nitratnih ionov so Slovenijo uvrščale med območja z nizkimi do srednje visokimi vrednostmi. Na edinem merilnem mestu, kjer se izvajajo meritve kovin, PAH in Hg v padavinah, to je na merilnem mestu na Iskrbi na Kočevskem, so bile povprečne letne koncentracije težkih kovin, to je arzena, kroma, niklja, svinca, kadmija, bakra in cinka, srednje do nizke glede na lestvico EMEP.
»To pomeni, da je kakovost zraka v Sloveniji večinoma znotraj zakonskih mejnih vrednosti, v hladnih mesecih in ob prometnih cestah pa je zrak še vedno onesnažen, zato je pomembno, da zmanjšujemo izpuste iz ogrevanja in prometa,« sklenejo strokovnjaki.
