Ko dobro spimo, bolje živimo, se glasi letošnje geslo svetovnega dneva spanja in ponuja priložnost za poglobljen razmislek o pomenu kakovostnega počitka za telesno in duševno zdravje ter splošno dobro počutje posameznika. Vzpostavljanje zdravih spalnih navad je proces, ki se začne že v otroštvu, pri tem pa je vseskozi nujno zavedanje vseh, da spanje ni razkošje, ampak osnovna biološka potreba.
Kakovostne kulturne vsebine in čustveno varno okolje otroku pomagajo umiriti misli in olajšajo uspavanje.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v ospredje postavljajo predvsem zdravje mladih in študentov, ki se zaradi obveznosti, večernih druženj in slabih spalnih navad pogosto soočajo z nerednim ritmom budnosti in pomanjkanjem spanja. Seveda pa niso le mladi tisti, ki jim primanjkuje spanja. Po razpoložljivih podatkih le 33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom spi najmanj sedem ur, kar je priporočilo za to starostno skupino. Posledice niso nedolžne, saj strokovnjaki opozarjajo na upad kognitivnih funkcij, kar vpliva na spomin, pozornost, motorične sposobnosti, sposobnosti odločanja, verbalne funkcije in motivacijo. Slabe spalne navade lahko povečajo tveganje za nastanek debelosti in razvoj depresije. H kakovostnejšemu življenjskemu slogu Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z NIJZ, Univerzo v Mariboru, Fakulteto za zdravstvene vede (UM FZV) in Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija zato spodbuja s programom Študent v formi: Zdravje za uspeh, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Cilj je povečati ozaveščenost tudi o spanju, ki je pomemben del našega 24-urnega gibalnega cikla, v katerem se izmenjujejo telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Za optimalno zdravje moramo zato poiskati pravo ravnovesje med tremi dejavnostmi, ki vplivajo druga na drugo.

V večernih urah priporočajo skupno ali samostojno branje, poslušanje pravljic, zgodb in glasbe. FOTO: Evgenyatamanenko/Getty Images
Že od otroštva
Spanje je pogosto spregledan, a temeljni steber telesnega in duševnega zdravja ter čustvenega ravnovesja, zato strokovnjaki predvsem študentom ponujajo dragocena priporočila. Med drugim, naj ohranjajo reden urnik spanja, tudi med izpiti! Pred spanjem naj si ustvarijo prijazno okolje, ki naj bo udobno, tiho, zatemnjeno, s primerno temperaturo in prezračeno. Izogibati se velja interaktivnim vsebinam na zaslonih, utišamo telefon, da ne motijo zvoki obvestil. Morebitni dnevni počitek naj bo kratek, odpovedo naj se kofeinu šest ur pred spanjem. Prehrana je dragocena podpora spancu, naj bo redna in uravnotežena, obroki pa organizirani. Vsaka telesna dejavnost izboljšuje zbranost, spomin in razpoloženje. Gibanje pomaga pri zmanjševanju stresa in napetosti, ki se kopičita med izpiti. Že krajši sprehod, raztezanje ali kolesarjenje lahko pomembno pripomorejo k boljšemu počutju ter učni učinkovitosti. Z gibanjem ne gradijo le telesne kondicije, temveč tudi samozavest, vztrajnost in mentalno odpornost. Ne pozabimo na skrb za duševno zdravje, kar med drugim zajema poznavanje svojih meja, ustvarjanje podpornega učnega okolja in zagotavljanje ustreznih virov pomoči ter izogibanje škodljivim razvadam, kot sta uživanje alkohola in uporaba tobačnih izdelkov ter drugih psihoaktivnih snovi.

Gibanje pomaga pri zmanjševanju stresa in napetosti, ki se kopičita med izpiti. FOTO: Jackf/Getty Images
Zdrave spalne navade morajo starši začeti privzgajati že v otroštvu, poudarjajo na NIJZ, kjer v večernih urah toplo priporočajo skupno ali samostojno branje, poslušanje pravljic, zgodb in glasbe. Kakovostne vsebine in čustveno varno okolje otroku pomagajo umiriti misli in olajšajo uspavanje. Kulturne vsebine imajo pri tem posebno vrednost, saj spodbujajo domišljijo, razvijajo čustveno razumevanje in pripomorejo k zmanjševanju napetosti ob koncu dneva, poudarja tudi ministrstvo za kulturo, ki je v sodelovanju z Nacionalnim stičiščem kulturno-umetnostne vzgoje – Kulturni bazar ob svetovnem dnevu spanja predstavilo tudi izbor kakovostnega gradiva.
7 ur na noč bi morali spati odrasli.
Svetovni dan spanca je na stari celini umeščen v širši okvir, saj zaznamujemo kar evropski mesec spanja, poleg tega pa je minuli petek potekal 2. evropski dan pižam. S pobudo so strokovnjaki preprosto in privlačno opozorili na pomen zdravega spanja in večerne rutine z geslom: Spanje si zasluži pozornost, prav tako pižame.
Spanje si zasluži pozornost, prav tako pižame.