Večne kemikalije v pitni vodi

V Sloveniji bomo prihodnje leto začeli sistematično spremljanje prisotnosti 20 najbolj problematičnih spojin iz skupine PFAS, ki niso zaman znane kot večne kemikalije in izjemno škodljive. V različnih koncih Evrope, kjer so že ugotovili razširjenost teh strupov, pa že poročajo o obsežnih in pred časom popolnoma nepredstavljivih nujnih ukrepih, da se zaščiti zdravje ljudi.

Sandro Wiedemann, 36-letno mamo šestmesečnega Cômeja, ki ga doji, je neki sobotni večer šokiralo, ko je slišala novico, da se v vodi, ki jo vsakodnevno uporabljajo za umivanje, kuhanje, pranje in tudi za pitje, skrivajo nevarne kemikalije. Za PFAS, večne kemikalije, še ni slišala, a so v novici jasno sporočili, da lahko škodujejo njej in njenemu sinu. Živijo v mirni francoski občini Saint-Louis, v departmaju Haut-Rhin, blizu švicarskega mesta Basel, kjer se je zdelo, da je območje z urejenimi vrtovi in naravo, ki jo uokvirja pogorje Jura, idealno za vzgajanje otroka. Potem pa je izvedela, da se ne samo okoli nje, ampak tudi v njenem telesu in na njeni koži skrivajo škodljive kemikalije, ki so seveda proizvod človeških rok. »Strašljivo se mi zdi,« je dejala za časopis Guardian: »Tudi če vodo nehamo piti, bomo kemikalijam izpostavljeni in ne bomo mogli storiti ničesar.« Kmalu po objavi novice je približno 60.000 prebivalcev v 11 občinah prejelo pismo lokalnih oblasti z jasnim sporočilom: »Pitje vode iz vodovoda je prepovedano.« Saint-Louis je postal kraj z največjo prepovedjo pitja vode iz pipe v Franciji. Razlog za to so perfluoroalkilne in polifluoroalkilne spojine (PFAS), večne kemikalije, ki jih je na tisoče. Od petdesetih let prejšnjega stoletja se pogosto uporabljajo v profesionalnih izdelkih, kot so pene za gašenje požarov, zdravila, pesticidi, in v vsakdanjih izdelkih, kot so oblačila, embalaža za hrano, posoda s premazom proti prijemanju, elektronika ...

V francoskem Saint-Louisu je pitje vode iz vodovoda prepovedano. FOTO: Liudmila Chernetska/Getty Images

Razlog za onesnaženje v Saint-Louisu oziroma za to, da so v lokalni vodi iz pipe našli štirikratnik priporočene meje ravni perfluoriranih mas, je bližnje letališče. Tam so od šestdesetih let prejšnjega stoletja uporabljali gasilno peno z vsebnostjo PFAS. Kemikalije, ki so jih sicer prenehali uporabljati leta 2017, so skozi tla pronicale v pitno vodo, kjer so še vedno, in naprej v človeška telesa. Lokalne oblasti upajo, da bodo z namestitvijo novih čistilnih naprav na vodovodne sisteme, kar bo stalo 20 milijonov evrov, prebivalcem zagotovili neoporečno pitno vodo, poleg tega pa bodo potrebovali dodatnih 600.000 evrov na leto za vzdrževalna dela.

V krvi slehernika

Mnoge od molekul PFAS niso le zelo strupene in povzročajo npr. bolezni ščitnice, raka ledvic, poškodbe jeter, ampak so tudi tako rekoč neuničljive, zato tudi njihov vzdevek večni onesnaževalci. Ne razgrajujejo se naravno in lahko v okolju ostanejo stoletja. Danes jih najdemo v krvi skoraj vsakega človeka na Zemlji.

Seveda pa ne predstavljajo le tveganja za zdravje ljudi, ampak ogrožajo celotne ekosisteme. V Severni Karolini aligatorji trpijo zaradi nezaceljenih in okuženih lezij, v severnem Pacifiku se pojavlja manj mladičev morskih želv, v Wisconsinu drevesne lastovke ne morejo imeti mladičev. Tudi na oddaljenih območjih, kot je Arktika, tjulnji in njihovi mladiči trpijo zaradi težav s ščitnico. Po ocenah je ogroženih več kot 600 vrst, škodljive kemikalije pa se pojavljajo povsod, saj se vplivi kaskadno širijo po ekosistemu.

Da imajo v Franciji kraj z največjo prepovedjo pitja vode iz pipe oziroma da vedo, kaj je v njihovi pitni vodi, je posledica hitre odzivnosti njihove države, ki je sledila zaostritvam, ki jih pripravljajo na tem področju na ravni Evropske unije. Ta je januarja letos začela uveljavljati stroge omejitve glede PFAS. Strokovnjaki poudarjajo: »Regija Haut-Rhin nikakor ne bo osamljena.«

Onesnaženi viri pitne vode

S projektom Forever Pollution, v katerem je sodelovalo 29 medijev iz 16 držav – tudi slovenski Oštro –, so pripravili zemljevid potencialno najbolj onesnaženih območij v Evropi, ki si ga je mogoče ogledati na spletu. Ocenjujejo, da je približno 2300 lokacij z močno onesnaženimi viri pitne vode, ki lahko ogrožajo zdravje ljudi: letališča, industrijska območja, čistilne naprave ... Po njihovi oceni bi sanacija onesnaženja zaradi nadaljnje neomejene uporabe kemikalij PFAS Evropo na leto stala več kot 100 milijard evrov.

Raje kot posodo s premazi proti prijemanju uporabljamo litoželezno. FOTO: Rixipix/Getty Images

Nove omejitve glede vsebnosti PFAS bodo na vsem območju evropske skupnosti začele veljati januarja 2026. Raziskovalci pa ne bodo ugotavljali le vsebnosti PFAS v vsakdanjem življenju ljudi – v pitni vodi, v izdelkih in v ljudeh, ampak bodo s predpisi omejili proizvodnjo in prodajo različnih skupin izdelkov, od kozmetike, smučarskih voskov do tekstila, ki vsebujejo PFAS. Med izjeme so uvrščene industrijske tkanine in izdelki, ki jih ni mogoče nadomestiti, denimo medicinski pripomočki, kot so žilne opornice ali umetni sklepi. Dovoljeni bodo tudi kuhinjski pripomočki, ki vsebujejo PFAS, kot so premazane ponve in pekači.

20 najbolj problematičnih

Njihova proizvodnja in uporaba povzročata znatno onesnaženje tal, vode in hrane ter s tem morebitno škodljivo izpostavljenost ljudi. So mobilne kemikalije, to pomeni, da od virov nastanka potujejo v okolju ter onesnažujejo predvsem tla, podtalnico in pitno vodo, so pred časom povedali za Nedeljske novice na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in še: »Ljudje smo jim lahko izpostavljeni vsak dan doma, na primer s hrano, pitno vodo, kozmetiko, in na delovnem mestu.«

V Sloveniji sistematičnega spremljanja prisotnosti 20 najbolj problematičnih spojin iz skupine PFAS še nimamo oziroma bo uvedeno januarja. V preteklosti so preverjali le prisotnost dveh najbolj razširjenih in najbolj obstojnih spojin iz te skupine (PFOA in PFOS). V obdobju 2018–2023 so v okviru različnih monitoringov analizirali 550 vzorcev pitne vode, 450 vzorcev podzemnih voda, 84 vzorcev morske vode, 20 vzorcev živil, 6 vzorcev tal in 6 ostalih vzorcev, kot so mineralni dodatki, jajca … Nekateri naši strokovnjaki ocenjujejo, da tudi zato, ker v Sloveniji ni bilo velikih industrijskih objektov, ni pričakovati dramatičnih razmer, ko bodo začeli redna preverjanja za vse predpisane spojine iz skupine PFAS.

Francoski časnik Le Monde je leta 2023 na podlagi mednarodne preiskave Projekt večnega onesnaževanja (Forever Pollution Project) objavil zemljevid Evrope, na katerem prikazujejo obrate PFAS, mesta, kjer te kemikalije uporabljajo in kjer je bila odkrita kontaminacija. Onesnaženost s PFAS so v letu 2019 zabeležili v Savi (Jesenice na Dolenjskem) in v Krki v Novem mestu. V prihodnosti lahko onesnaženja pričakujemo na območju letališč, industrijskih obratov in odlagališč odpadkov.

Nekateri PFAS so strupeni za razmnoževanje in lahko škodujejo razvoju ploda, več jih lahko povzroči raka pri ljudeh. FOTO: Ridofranz/Getty Images

Ugotovitve Zveze potrošnikov Slovenije, ki je skupaj s še sedmimi drugimi potrošniškimi organizacijami opravila teste, pa kažejo, da so kemikalije PFAS močno prisotne. Zaznali so jih v skoraj tretjini od več kot 200 testiranih izdelkov, v nekaterih celo tiste, ki so po evropski zakonodaji že prepovedane! V pregled so med drugim vzeli običajne stvari, kot so papir za peko, obliži, čajne vrečke, kineziološki trakovi, zobne nitke, cvrtniki na vroč zrak, zapestnice za pametne ure itd.