Ljudi so od nekdaj navduševale zvezde, ki ponoči sijejo na nebu. Že v antičnih časih so učenjaki z opazovanjem neba poskušali razložiti svet in življenje na Zemlji. Vse do zgodnjega 17. stoletja so učenjaki in tudi navadni ljudje zvezde opazovali zgolj z golim očesom. Leta 1608 je nizozemski optik in izdelovalec očal Hans Lippershey izumil prvi primitivni teleskop, ki je bil sestavljen iz objektivne oziroma zbiralne leče in okularja. Čeprav Lippershey ni patentiral svojega izuma, velja za izumitelja teleskopa oziroma daljnogleda. Vest o njegovem izumu se je zelo hitro razširila po tedanji Evropi, znameniti Galileo Galilei je nov izum še izboljšal in ga začel uporabljati pri svojem opazovanju nočnega neba, leta 1611 pa je nemški matematik in astronom Johannes Kepler opisal, kako bi bil bolj uporaben teleskop z več konveksnimi lečami in konveksnimi okularji.
39 metrov bo premer glavnega zrcala.
Sčasoma so teleskopi postajali vedno večji, pomembno ločnico je postavil William Herschel, ki je začel graditi večje teleskope, največji, ki ga je naredil, je imel premer zrcala 1220 milimetrov in žariščno razdaljo 11,89 metra. V Veliki Britaniji, kjer se je ta v Nemčiji rojeni učenjak navdušil nad astronomijo, so njegov največji teleskop poimenovali kar veliki štirideset čeveljski teleskop. Z njim je Herschel tudi odkril planet Uran na robu našega osončja. Do danes so zgradili kar nekaj zelo velikih teleskopov, med največjimi, delujočimi so denimo Južnoafriški veliki teleskop, španski Gran Telescopio Canarias na Kanarskih otokih in Large Binocular Telescope v Arizoni.

Znanstveniki so iz Zelo velikega teleskopa z laserjem merili oddaljenost planeta. FOTO: Eso/jurij Beletskij
Radovednost brez meja
Ker pa radovednost znanstvenikov nima meja in je odkrivanje skrivnosti vesolja še vedno aktualno in nudi veliko odgovorov na številna vprašanja o nastanku vesolja, Zemlje, življenja, so in še vedno rastejo še večji in mogočnejši observatoriji. Največji je za zdaj Mauna Kea Observatory na Havajih, takoj za njim observatorij Paranal v Čilu, ki je v lasti Evropskega južnega observatorija (ESO). Observatorij na gori Parnal, ki mu rečejo tudi zelo velik teleskop ali VLT (Very Large Telescope). Gre za kompleks štirih osnovnih velikih teleskopov, velikih 8,2 metra, štirih pomožnih, manjših teleskopov, dveh širokokotnih raziskovalnih teleskopov in še nekaj drugih optičnih naprav za raziskovanje vesolja.
1 milijardo evrov naj bi po izračunih izpred 14 let stal največji teleskop na svetu.
Pred enim letom so v observatoriju Paranal astronomi zagnali do zdaj največji spektroskopski pregled nočnega neba. Spektroskopski instrument 4Most, nameščen na teleskopu za vidno in infrardeče opazovanje v astronomiji (Vista), ne snema le slik nočnega neba, temveč za vsak izbran objekt posname njegov spekter, s čimer raziskovalci pridobijo kopico zanimivih podatkov. Med več kot 700 raziskovalci z vsega sveta pri projektu sodelujeta tudi dva Slovenca, in sicer dr. Gregor Traven dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Slovenska raziskovalca imata glavno vlogo pri načrtovanju opazovanj, analizi podatkov ter posebnih študijah večkratnih zvezd. Kot so pred skoraj enim letom sporočili z ljubljanske fakultete, je teleskop 4Most v začetku oktobra ugledal svetlobo, kar pomeni, da je instrument prvič uspešno zajel znanstvene podatke. Šlo je za prvi največji spektroskopski pregled južnega nočnega neba doslej, ki omogoča zelo natančne vpoglede v nastanek zvezd, galaksij in naravo temne snovi.

Takole je videti Zelo velik teleskop observatorija Paranal. FOTO: Rodrigo Arangua/Afp
V bližini VLT na Cerru Paranalu sredi puščave Atacama na severu Čila, na približno 500 metrov višji gori Armazones (Cerro Armazones), ki leži kakih 20 kilometrov stran, že nekaj let nastaja največji teleskop na svetu, poimenovan Izjemno velik teleskop – ELT (Extremely Large Telescope). Ko bo predvidoma leta 2030 začel delovati, bo približno petkrat večji od največjih sedanjih opazovalnih naprav. Premer glavnega zrcala bo 39 metrov, teleskop pa bo imel še štiri manjše leče. Glavno zrcalo bo sestavljeno iz 800 šestkotnikov, vsak izmed njih bo imel premer 1,4 metra, čez pa se bo bohotila 80-metrska kupola.
798 šesterokotnih delov bo sestavljalo glavno zrcalo teleskopa.
Gradijo že devet let
ELT, ki bo stal na nadmorski višini 3000 metrov, so začeli graditi pred približno devetimi leti. Kakšna bo cena gradnje, ni znano, ocene iz leta 2012 so napovedovale, da bo teleskop stal okoli milijardo evrov. Gradnjo financira Evropski južni observatorij (ESO), ki združuje 16 evropskih držav in držav južne poloble. Velikost teleskopa bi lahko po prepričanju njegovih zagovornikov spremenila naše dojemanje vesolja. Glavno zrcalo bo petkrat večje in bo zbralo 13-krat več svetlobe od zdajšnjih teleskopov. Zagovorniki gradnje tega observatorija so gradnjo argumentirali tudi s plastično prispodobo, da bo »napredek med zdajšnjimi teleskopi in novim teleskopom skoraj tako velik, kot je bil napredek od pogleda Galileja s prostim očesom do njegovega prvega teleskopa«. Med možnostmi, ki jih bo omogočal nov teleskop, bo iskanje novih manjših planetov, natančnejše mapiranje večjih, strokovnjaki pa imajo tudi velika pričakovanja glede možnosti natančnejšega preučevanja lastnosti atmosfer planetov. To pa je ključni korak pri raziskovanju, ali obstaja življenje še na kakšnem drugem planetu.

V puščavi Atacama svojo dokončno obliko počasi dobiva ELT. FOTO: Rodrigo Arangua/Afp
Že gradnja predstavlja velik izziv, saj morajo ves material pripeljati čez puščavo, do najbližjega mesta je več ur vožnje po ne ravno prijaznih puščavskih cestah. Rekordno veliko glavno zrcalo bo sestavljeno iz 798 šesterokotnih delov, ki bodo posebej izbrušeni in polirani, zato bodo omogočali znanstvenikom veliko bolj jasno sliko dogajanja v vesolju, saj naj bi bili posnetki boljši celo od James Webbovega satelitskega teleskopa, ki trenutno kroži okoli Sonca, njegovo zrcalo pa je veliko »le« 6,5 metra. Astronom Elyar Sedaghati, ki dela v sosednjem observatoriju na gori Paranal, je pred dnevi za BBC plastično prikazal, v čem bo prednost novega ekstremno velikega teleskopa. Dejal, je naj si predstavljamo približevanje avtomobila ponoči. Vsak avto ima dva žarometa, a od daleč vidimo le eno svetlobo, bližje kot je avto, jasneje vidimo, da sta v bistvu dve luči. Enako je z zvezdami, zrcalo ELT bo oddaljene zvezde približalo Zemlji in omogočilo astronomom veliko jasnejšo sliko, kaj se dogaja, se je dogajalo in se bo dogajalo v vesolju.
Idealne razmere
Suho podnebje v Atacami zagotavlja skoraj idealne razmere za opazovanje južnega neba, ozračje je praktično vse leto brez oblakov, padavin skorajda ni, zato ni presenečenje, da je že več kot šest let tam postavljene skoraj 70 odstotkov vse svetovne astronomske infrastrukture.