Vojko na šahiste gledal izza mavrice

Letos mineva 43 let, odkar je znana zdravniška družina Derganc paraplegikom podarila svojo domačijo v Semiču, tu je nastal njihov dom. V Belo krajino se paraplegiki radi vračajo, tu preživijo precej dni, predvsem pa se tu zbirajo ob šahovskih deskah; letos je Zveza paraplegikov Slovenije pod pokroviteljstvom Občine Semič gostila že 15. mednarodno tekmovanje v hitropoteznem šahu, ki je potekalo v okviru praznovanja dneva slovenskih paraplegikov. Mednarodni šahovski turnir je tudi letos potekal v okviru prireditev ob praznovanju 57-letnice organiziranega delovanja Zveze paraplegikov Slovenije.

Že petnajstič v Beli krajini Foto: Drago Perko

Pet ekip

V Semiču so se pomerile izjemno močne ekipe iz več držav nekdanje skupne države, turnir je postregel z napetimi dvoboji in odličnim šahom petih ekip iz treh držav: Slovenije, Severne Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Med 9. in 13.30 so šahirali v kulturnem centru v Semiču, najbolj so se izkazali šahisti ekipe Mobilnost Makedonije iz Severne Makedonije, ki je zbrala 20 točk, za petami sta jim bili ekipi Slovenije: Slovenija 2 je na 2. mestu zbrala 16 točk, Slovenija 1 pa 12. Četrti je bil U.P.I.K. Južni Srem (Srbija), ki je zbral osem točk, Republika Srbska pa štiri.

Gasilska za spomin Foto: Drago Perko

Srebro so za Slovenijo osvojili Bor Melanšek, Jasmin Sabljakovič, Franc Urankar, bron za Slovenijo pa Dominik Lozar, Bogdan Petek, Janko Koren. »Vedno si prizadevamo, da povabimo najboljše šahiste iz celotne nekdanje skupne države. Vsi igralci, ki so igrali danes v Semiču, so v svojih državah med vidnimi in uspešnejšimi, kar so potrdili tudi tukaj,« je po tekmovanju povedal Gregor Gračner v imenu Zveze paraplegikov Slovenije.

Zlato je šlo v Severno Makedonijo. Foto: Drago Perko

Zbrane je pozorno spremljala domača županja Polona Kambič, ki se letos poslavlja od županske funkcije. »Veseli smo, ker smo znova gostili tako odmevno in pomembno mednarodno tekmovanje, letos že petnajstič po vrsti v Semiču. Upam, da ste se dobro imeli, da ste uživali v druženju, dobro tekmovali in kakovostno preživeli čas,« je povedala županja, potem pa spomnila, da med šahisti to pot ni bilo Vojka Gašperuta, šahista in izjemnega slikarja. Žal je bila bolezen močnejša. »Vsako leto je bil z nami. Žal je preminil. Življenje je takšno, kot je, tudi konec pride. A verjamem, da mu je tam za mavrico lepo in da je tudi malce pogledal sem, kako ste igrali,« je v svojem slogu povedala Kambičeva.