Vrtičkarji, zavihajmo rokave

Okoli gregorjevega, ki je nekoč veljalo za začetek pomladi, je čas, da vrtičkarji zavihamo rokave, čaka nas namreč veliko dela, če želimo imeti lep in bujen vrt ter uživati v njegovih sadovih. Pravilna priprava tal in vzgoja lastnih sadik nam bosta tlakovala pot do bogate letine.

Z gredic odstranimo ostanke lanskih rastlin, plevel. FOTO: Johnalexandr/Getty Images

Največ je sicer odvisno od vremena; če je zemlja še premokra, se torej lepi na orodje ali čevlje, počakamo še nekaj dni, da se osuši in lahko v njej zaživijo vsi koristni organizmi, s hojo po mokrih tleh namreč poslabšamo njihovo strukturo. Z gredic odstranimo ostanke lanskih rastlin, plevel in morebitno zaščito, ki smo jo pozimi namestili. Zemljo prerahljamo in po potrebi obogatimo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem.

Vrtnine, ki dobro prenašajo nižje temperature, zemlja ima lahko še pod 10 stopinj, lahko sejemo že zgodaj spomladi, to so grah, bob, špinača, redkvica, rukola, peteršilj, zgodnje sorte korenja, rdeča pesa in nekatere vrste solate, denimo berivka. Prve redkvice in liste špinače bomo lahko pobrali že v nekaj tednih. Ob napovedih nizkih jutranjih temperatur je smiselno vsaj v zavetrnih legah razmisliti o zaščiti z vrtno kopreno.

Če bi radi vzgojili svoje sadike, je zdaj pravi čas. FOTO: Nyantanan/Getty Images

Proti koncu marca lahko na prosto posadimo tudi čebulček, šalotko, spomladanski česen, sadike zgodnjega zelja, cvetače, brokolija.

T. i. toploljubne vrtnine oz. tiste, ki imajo dolgo rastno dobo, bomo na prosto posadili v maju, ko mine nevarnost pozebe, a če bi radi vzgojili svoje sadike, je zdaj pravi čas. V notranjih prostorih, kjer imajo dovolj toplote in svetlobe, denimo na okenski polici, posejemo seme paradižnika, paprike, jajčevca, zelene, pora.

Vrtnine, ki dobro prenašajo nižje temperature, lahko sejemo že zgodaj spomladi. FOTO: Piyaset/Getty Images

Komur srce ne da, da bi seme potaknil v plastične lončke, si lahko omisli različice, ki okolju ne bodo povzročale težav, denimo jajčne lupine, kartonaste tulce WC-papirja, embalaža za jajca; položimo jih na večji pladenj, napolnimo s substratom, dodamo semena in zmerno zalivamo.