Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so bolezni srca in ožilja (najpogosteje srčni infarkt in možganska kap) odgovorne za približno 17,9 milijona smrti letno, kar predstavlja skoraj tretjino vseh smrti na svetu. Tudi v Sloveniji statistika kaže podobno: bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti. V Sloveniji srčni zastoj doživi od 1400 do 1700 oseb na leto.

Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je naprava, ki jo uporabljamo pri nenadnem srčnem zastoju. Njegova naloga je, da s pomočjo električnega sunka prekine nevarne motnje srčnega ritma, kot sta ventrikularna fibrilacija ali ventrikularna tahikardija, in s tem omogoči, da srce ponovno vzpostavi normalen, učinkovit ritem. Po zaslugi Društva AED je bilo v minulih letih kupljenih in postavljenih kar 405 takih naprav, v načrtu jih je še vsaj 300, tudi vnovič v vsako slovensko občino. V Sloveniji naj bi bilo po neuradnih podatkih nameščenih okoli 3100 defibrilatorjev. Gonilo rešitve je v rokah Društva AED, neprofitne organizacije, ustanovljene leta 2019, ki si prizadeva zmanjšati posledice nenadnih srčnih zastojev – enega najpogostejših vzrokov smrti v Sloveniji. Njihovo poslanstvo je zagotoviti, da ima vsakdo v primeru srčnega zastoja pravočasno dostop do avtomatskega defibrilatorja. To dosegajo s financiranjem nakupov in vzdrževanja defibrilatorjev, izvajanjem delavnic temeljnih postopkov oživljanja ter ozaveščanjem javnosti o pravilnem odzivu ob srčnem zastoju.

Rešuje življenje. FOTO: društvo AED

Vizija društva je Slovenija, kjer bo zaradi ustrezno izobraženega prebivalstva in zadostnega števila javno dostopnih AED naprav število smrti zmanjšano na najmanjšo možno raven. Posebno pozornost namenjajo ozaveščanju laikov, saj AED naprava pomaga le, če jo znamo uporabljati in ob tem izvajati oživljanje. Društvo deluje po vsej Sloveniji. Združujejo več kot sto prostovoljcev, večinoma mladih zdravnikov in študentov, ki z delovanjem gradijo varnejšo prihodnost za vse.

2500 evrov

Kako jim uspeva, nas je zanimalo. »Z veliko prisotnostjo na terenu, z veliko, veliko dela in truda. Pridobili smo si veliko zaupanja z minulim delom in vsak dan znova to zaupanje tudi upravičujemo. Na terenu se srečujemo z mnogo zgodbami. Večkrat pride kdo in reče: joj, kje ste bili tri leta nazaj, ko se je to zgodilo mojemu bratu. Hvaležni smo tudi vsem trgovskim centrom, ki nam dovolijo, da v njihovih prostorih nagovarjamo ljudi,« pove 46-letni Samo Oblak, projektni vodja društva AED.

Sredstva pridobivajo izključno z akcijo Podarite odstotek, ki rešuje življenja. Društvo AED z donacijo financira nakupe in vzdrževanje AED-naprav ter ozavešča o problematiki srčnih zastojev. Njihova proaktivnost prinaša oprijemljive rezultate. Število donatorjev hitro narašča, kar potrjujejo tudi podatki iz aplikacije Erar: leta 2021 je društvo od Fursa prejelo približno 49 tisoč evrov, leta 2022 155 tisoč, leta 2023 870 tisoč evrov, lani 2,4 milijona evrov. Društvo s temi sredstvi financira in skrbi za tri ključne stebre: nabavo AED-defibrilatorjev, zagotavljanje finančnih sredstev za defibrilatorje in izobraževanje obče populacije.

Župan Mirne Peči je hvaležen Samo Oblaku in Društvu AED. FOTO: društvo AED

Konec septembra bodo občine od društva dobile poziv za črpanje sredstev in nakup nove AED-naprave. Poziv bo dobilo vseh 212 občin. V Sloveniji je več ponudnikov, pri katerih se lahko kupi defibrilator. Društvo AED sredstva nameni občini, ta pa potem izvede nakup. Cena defibrilatorja z omarico, kjer je nameščen, znaša okoli 2500 evrov. »Ponudniki se morajo držati evropskih regulativ, zelo pomembno pa je, da so navodila v slovenskem jeziku,« pove Oblak.

Na IHelpi.si je približek mreže vseh lokacij AED po Sloveniji. Foto: IHelp.si

Izziv za vse predstavlja tudi neuraden podatek, da je približno 10 odstotkov defibrilatorjev v Sloveniji nefunkcionalnih zaradi površnih servisov, okvar ali praznih baterij. Tudi na tem področju se Društvo AED trudi narediti korak naprej. »Kaj nam pomaga, če se kupi defibrilator, a ni servisiran in v delovni pripravljenosti. Če je tako, gredo naša sredstva v nič,« je jasen sogovornik. Različni defibrilatorji imajo različne čase servisa: eni na tri, drugi na pet, eni na sedem let. Redno je treba menjati baterije, po vsaki uporabi pa je nujna vnovična kalibracija.

Naj nas ne bo strah

Temeljni postopki oživljanja so osnovna prva pomoč, ki jo uporabimo, kadar pri človeku pride do nenadnega srčnega zastoja ali prenehanja dihanja. Postopek se začne z varnim pristopom k osebi, oceno stanja zavesti in dihanja. Če oseba ne diha normalno in se ne odziva, je nujno poklicati številko 112 in poiskati pomoč. Nato se začne s stiski prsnega koša, ki jih izvajamo na sredini prsnega koša s hitrostjo približno od 100 do 120 na minuto, globina pa naj bo okoli pet do šest centimetrov. Po vsakih tridesetih stiskih sledita dva vpiha usta na usta ali usta na nos, če izvajalec to zna in zmore, sicer se nadaljuje samo s stiski prsnega koša. Če je na voljo avtomatski defibrilator, ga je treba čim prej uporabiti, saj naprava sama vodi uporabnika skozi postopek zvočnih navodil. Oživljanje se nadaljuje brez prekinitev, dokler ne prispejo reševalci ali dokler se oseba ne začne normalno odzivati in dihati.

V Občini Mirna Peč premorejo devet defibrilatorjev. Foto: Društvo AED

AED je zasnovan tako, da ga lahko uporabi tudi laik. Naprava zvočno in vizualno vodi uporabnika skozi cel postopek. Po namestitvi elektrod na prsni koš sama analizira srčni ritem in odloči, ali je potreben električni sunek. Če je šok priporočljiv, uporabnika pozove, da ga sproži, pri čemer poskrbi za varnost vseh prisotnih. Če šok ni potreben, naprava usmeri uporabnika, naj nadaljuje oživljanje s stiski prsnega koša. AED uporabimo zato, ker je v prvih minutah po srčnem zastoju možnost preživetja največja prav z zgodnjo defibrilacijo. Vsaka minuta brez defibrilacije možnost preživetja zmanjša za približno deset odstotkov, zato sta hiter dostop do AED in njegova uporaba ključna za reševanje življenj. Ne pozabimo: »Bistveno je, da nas ni strah uporabe. Pomembno je, da prepoznamo znake srčnega zastoja, da pokličemo številko 112 in takoj začnemo oživljati. Če ukrepamo hitro in pravilno in temu dodamo zgodnjo uporabo defibrilatorja, se možnosti preživetja poveča na 40 odstotkov. Brez tega preživi le vsak deseti,« je jasen Oblak. S svojo ekipo skrbi, da bo ta odstotek bistveno višji. Bo pa velik izziv za vse deležnike, da se vzpostavi popoln register, ta bo na voljo dispečerski službi, ki prejme klic na 112. Če bodo imeli dispečerji točen naslov lokacijo AED, bodo prihranili dragocene sekunde v boju za življenje. Do sedaj najbolj nazorno, a še vedno nepopolno mrežo je uspelo sestaviti spletni strani www.ihelp.si.