Gibanje ni pomembno le za telesni razvoj otrok in mladostnikov, ampak tudi za njihovo počutje, zbranost, učenje in duševno zdravje, ob začetku novega šolskega leta opozarjajo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Strokovna priporočila za otroke in mladostnike, stare od 5 do 17 let, v povprečju predvidevajo vsaj 60 minut zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti na dan: večji del naj bo namenjen aerobnemu gibanju, kot so hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, ples in igre z žogo, najmanj trikrat na teden pa velja vključiti tudi intenzivnejše dejavnosti in vaje, ki krepijo mišice in kosti.

Kratek odmor

V dnevno količino gibanja seveda prištevamo tudi manjše aktivnosti, ki se nabirajo čez dan, torej hoja v šolo in domov, stopnice namesto dvigala, igra na prostem, kolesarjenje, sprehod ali nekajminutno razgibavanje med učenjem. Pomembno je predvsem, da gibanje postane del vsakdana in da preprečujemo dolgotrajno nepretrgano sedenje. Šolske obveznosti, domače naloge, učenje in čas pred zasloni otroka silijo k mirovanju, zato je dobro, da vmes večkrat vstane, se pretegne, nekaj minut hodi po prostoru, naredi nekaj počepov ali dvigov na prste. Zadostuje že kratek odmor, če je le aktiven. Namen ni dodatna vadba, nujno pa je, da telo za nekaj minut dvignemo iz sedečega položaja in mirovanja.

Če je pot do šole varna in primerna za otrokovo starost, je hoja, kolesarjenje ali vožnja s skirojem odlična rešitev, kako gibanje vključiti v vsakdan. Otrok tako nekaj aktivnosti opravi že pred poukom in po njem, brez posebnega načrtovanja. Če je pot predolga ali otroka starši vozijo z avtomobilom, lahko del poti opravijo peš. Avto je mogoče parkirati nekoliko dlje od šole, če je to varno, ali pa otrok izstopi eno postajo prej in preostanek poti prehodi. Vsaka dodatna minuta šteje! Ko je to mogoče, se lahko otroci v šolo odpravijo skupaj oziroma organizirano. Pri tako imenovanem pešbusu skupina otrok po dogovorjeni poti hodi v šolo v spremstvu odraslih, pri bicivlaku pa se podobno odpravijo s kolesi. Pri vseh oblikah aktivne poti pa mora biti varnost na prvem mestu, kar pomeni ustrezno pot, upoštevanje prometnih pravil in ustrezno zaščitno opremo.

Gibanje naj postane del vsakdana. FOTO: Catherine Delahaye/Getty Images

Gibanje si pogosto predstavljamo kot organizirano športno dejavnost, a ni nujno tako. Po pouku lahko otrok teče, pleza, se igra z žogo, lovi z vrstniki, kolesari ali se odpravi na sprehod. Prosta igra je za otrokov razvoj namreč prav tako pomembna kot načrtovana športna vadba. Pomembno je, da odrasli otrokom dajejo zgled in naj se tudi sami večkrat odpravijo na sprehod, kolesarski izlet ali peš do trgovine ter tako pokažejo, kako enostavno je več gibanja vključiti v vsakdan.

Med poukom

NIJZ spodbuja tudi učitelje, naj z nekajminutnim aktivnim odmorom učencem omogočijo, da se razgibajo in prekinejo dolgotrajno sedenje. Za to niso potrebni posebna oprema, telovadnica ali veliko časa. Učenci lahko ob šolski klopi nekaj časa hodijo na mestu, krožijo z rameni, se raztegnejo, naredijo nekaj počepov ali dvigov na prste in nato z nekaj globokimi vdihi umirijo tempo. Takšne kratke prekinitve nikakor niso nadomestilo za priporočeno dnevno količino telesne dejavnosti, so pa pomemben del zdravega šolskega dne, v katerem gibanje ni omejeno zgolj na uro športne vzgoje ali popoldanski trening.

Šolske obveznosti otroka silijo k mirovanju. FOTO: Maskot/Getty Images

Za več gibanja ni treba vedno na organizirano vadbo, še prijetnejše je, če postane del skupnega družinskega časa. Namesto popoldneva pred televizijo se lahko družina odpravi na sprehod in si pot popestri z majhnimi izzivi, ki jih bodo veseli predvsem mlajši otroci, denimo, opazovanje dreves in živali, skrivalnice, izdelovanje bunkerjev, obdelovanje vrta ... Če je vreme kislo, lahko skupaj zaplešejo ob glasbi in potelovadijo; otroci bodo vsekakor bolj motivirani, če bodo odrasli sodelovali in jih ne le spodbujali. Ob koncu tedna, ko je časa več, lahko načrtujejo pohod ali obisk bližnjega kraja, do katerega se odpravijo peš, starejši otroci bodo morda veseli planinskega vzpona. Ne pozabimo, v otroštvu razvijamo navade za odraslo življenje!