Za Slovenijo tudi Indijci in Egipčani

V Bruslju, v srcu Evrope, se več kot tisoč kilometrov proč od Slovenije že dve desetletji piše prav posebna slovenska nogometna zgodba. To je NK Bruselj v tamkajšnji amaterski nogometni ligi BXL Euroleague. Eden tistih, ki zaznamujejo slovensko zgodbo od njenih začetkov, je Viktor Kovačič. Ekipo je vodil med letoma 2007 in 2023, danes je na njegovem mestu Luka Živić.

V bruseljskem parku, kjer se igra liga. Fotografije: Facebook

Prvi zametki nogometnega povezovanja v Bruslju segajo v obdobje pred letom 2004. Takrat še ni bilo prave lige, ampak predvsem priložnostni turnirji, ki so jih organizirale države, povezani pa so bili tudi s predsedovanji EU in evropskimi institucijami. Igrali so predvsem uslužbenci ustanov EU, predstavništev in veleposlaništev držav. »Leta 2004 je turnir organiziral Evropski parlament in takrat smo se Slovenci začeli resneje zbirati,« se zametkov spominja Kovačič, pravnik in danes generalni direktor evropskega združenja FEPE s sedežem v Bruslju. Potem se je premaknilo tudi po zaslugi Viktorja. Na boljše. Slovenska ekipa se je prvič zbrala v velikem bruseljskem parku, v bližini evropskih ustanov in nekdanje vojaške šole. »Najprej smo govorili: slovenska ekipa, torej morajo igrati Slovenci. Potem smo videli, da tako ne bo šlo, če želimo sploh sestaviti ekipo in kdaj zmagati,« se spominja Viktor. V ekipo NK Bruselj so začeli vključevati tudi igralce iz držav nekdanje Jugoslavije in ostale. »Slovenski bazen v Bruslju je majhen. Če smo hoteli imeti kakovostno ekipo, smo morali biti odprti,« pragmatično dodaja Viktor. V slovenski ekipi so bili Srbi, Hrvati, Bosanci, Črnogorci, Kosovci in drugi igralci iz nekdanje skupne države. To so bili časi, ko je bil NK Bruselj med tremi najboljšimi ekipami tekmovanja, ki se je razmahnilo po letu 2007, ko je nastala liga BXL Euroleague; sprva je imela osem ekip, leta 2023 celo 22, lani 16, v novi sezoni jih bo 14.

Tudi Janez Potočnik

Ekipa je postala zbirališče Slovencev in njihovih prijateljev v Bruslju. Po tekmah so se družili v lokalu v središču mesta, ki je postal tudi sponzor moštva. Zvesti navijač moštva je (p)ostal nekdanji evropski komisar Janez Potočnik. Velik del igralcev je bil zaposlen v evropskih institucijah ali na Stalnem predstavništvu Slovenije pri EU. Ob slovenskih predsedovanjih Svetu EU se je število Slovencev v Bruslju povečalo, kar se je poznalo tudi v ekipi. »Ko smo bili dobri in je bilo vzdušje dobro, so vsi hoteli zraven,« priznava Viktor, ki spomni na prihod Milana Damjanovića, nekdanjega obetavnega nogometaša Interblocka. Milan je študiral in pristal v Bruslju. Bil je in ostal eden najboljših slovenskih igralcev, ki so kdaj igrali za NK Bruselj.

Združeni narodi Slovenije

Združeni narodi v malem

Luka Živić je prvič zaigral za ekipo leta 2013, ko je bil pet mesecev na pripravništvu v Evropski komisiji. Po pripravništvu se je vrnil v Slovenijo ter delal na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Ko se je 2017. znova preselil v Bruselj, se je vrnil v ekipo. Okoli leta 2023 se je začela velika generacijska menjava; veliko igralcev stare ekipe je postalo starejših, dobilo družine ali se zaradi drugih obveznosti umaknilo. »Praktično smo začeli iz nič,« priznava Luka. Skoraj dve leti so potrebovali, da so ekipo postavili na noge. Danes morda nimajo takšne individualne kakovosti kot najboljša Viktorjeva generacija, imajo pa precej bolj urejeno organizacijo in tudi financiranje.

Dober glas o Sloveniji širijo po Bruslju.

Če je bila Viktorjeva generacija Jugoslavija v malem, je današnja Lukova slovenska ekipa Združeni narodi v malem: za NK Bruselj brcajo igralci iz Slovenije pa nogometaši iz Belgije, Portugalske, Ukrajine, Gruzije, tudi Indije in Egipta. »Vsi vedo, da igrajo za Slovenijo. To je zelo jasno. Mogoče jim celo več pomeni, da v tej ligi zastopajo državo, kot samo ime našega kluba NK Bruselj. Igranje za reprezentanco je zanje nekaj posebnega,« poudari Luka, danes zaposlen kot svetovalec za izobraževanje, mladino in šport na Stalnem predstavništvu Slovenije pri EU.

Stranski sodniki

Letošnja sezona se je za NK Bruselj s tekmo proti Avstriji začela minuli torek. Moštvo je opravilo dobre priprave poleti, ponosni so, da jim je prvič uspelo zakupiti nekaj terminov za trening. To v Bruslju ni samoumevno. Igralci plačujejo članarino za udeležbo v ligi, v zameno pa v sezoni dobijo približno 20 ligaških tekem, od pet do deset prijateljskih tekem, več treningov ter športno opremo. Tudi in predvsem zaradi podpore Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki od leta 2025 finančno podpira NK Bruselj.

Sistem tekmovanja bruseljske amaterske lige BXL Euroleague je nekoliko nenavaden. Najprej ekipe odigrajo ligaški del, sledi končnica po vzoru severnoameriških tekmovanj. »Prvo sezono vsi malo pretiravajo. Z vsako sezono postanejo igralci bolj razumni, manj agresivni,« pravi poznavalsko Viktor. Bruseljska liga ima še eno zanimivo posebnost, glavni sodniki so plačani, stranske sodnike pa morajo zagotavljati kar sodelujoče ekipe. »Vsaka ekipa je nekajkrat na sezono delegirana, da pomaga soditi drugo tekmo. Če svojih ljudi ne pošlješ, dobiš negativne točke,« pojasni Luka.

Zgodovina ekipe se kaže tudi skozi drese. Sprva so igrali v različnih barvah in v opremi, ki jim jo je uspelo dobiti, eno sezono celo v Olimpijinih dresih, kar Štajercem v ekipi ni bilo najbolj všeč. Danes imajo svoje zelene drese, ki so jih s pomočjo sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za delovanje ekipe kupili pred lansko sezono.

Letos so že drugič pripravili memorial v spomin na kapetana Sveta.

NK Bruselj je letos že drugič pripravil memorial v spomin na njihovega nekdanjega kapetana Sveta. Ekipi se je pridružil leta 2011 in bil dolga leta eden njenih pomembnih članov. Zahrbtna bolezen je bila močnejša, leta 2024 je umrl. »Bil je pravi čarovnik z žogo, zelo dober igralec in še boljši prijatelj,« se mu pokloni Viktor. Slovenska ekipa je imela v različnih obdobjih tudi prave trenerje; okoli leta 2008 jo je vodil Igor Ritlop, pozneje Italijan Alberto Zini, ki je znal umiriti »balkanske« glave, ter Samir iz Sarajeva, nekdanji nogometaš, ki je kariero končal po hudi poškodbi kolena. Rezultatsko so Slovenci v zadnjih sezonah večinoma v spodnjem delu lestvice, lansko sezono so sklenili na 13. poziciji. Letos bi radi naredili korak bližje vrhu, predvsem pa nogomet ostaja tisti, ki jih druži daleč od doma.