
Galerija

Nakup drsalk je pogosto bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled, še posebno ko jih izbiramo za otroke. Napačna velikost ali tip lahko povzročita boleča stopala, slabše ravnotežje in izgubo veselja do drsanja.
Najprej je pomembno, kakšen tip drsanja nas zanima. Klasične umetnostne drsalke imajo daljše rezilo z izrazitim zobcem spredaj, kar omogoča stabilnost in nadzor, vendar zahteva nekaj tehnike. Hokejske drsalke so bolj gibljive, z višjim zadnjim delom rezila, namenjene hitrim spremembam smeri. Za začetnike in rekreativce so pogosto najbolj praktične rekreativne ali nastavljive drsalke, ki dopuščajo rast otroškega stopala.
Velikost ni stvar ugibanja: drsalke morajo stopalo tesno objeti, vendar ne smejo tiščati. Pri otrocih ni priporočljivo kupovati na zalogo, saj prevelike drsalke povečajo možnost padcev. Stopalo se v drsalki ne sme premikati, prsti pa naj imajo ravno toliko prostora, da niso stisnjeni. Udobje in opora gležnja sta ključna. Začetniki potrebujejo trši zgornji del, ki stabilizira gleženj in preprečuje zvine. Mehke drsalke so primerne šele, ko otrok že obvlada osnovno drsanje.
Varnost je nujna. Čelada, rokavice in po možnosti ščitniki niso znak pretirane previdnosti, temveč zdrave pameti. Dobro nabrušeno rezilo je prav tako pomembno kot sam čevelj.

Padec je del učenja, a nevarnost se zmanjša z dobro opremo, umirjenim začetkom in spoštovanjem drugih.
Ne glede na to, ali drsamo na umetnem drsališču ali naravni zaledeneli površini, veljajo osnovna varnostna pravila, ki preprečujejo poškodbe in slabo izkušnjo.
Na umetnih drsališčih je največje tveganje gneča. Drsamo vedno v isti smeri kot drugi, ne ustavljamo se na sredini ledu in pazimo na počasnejše ter otroke. Začetniki naj se držijo roba in uporabljajo oporo, dokler ne osvojijo ravnotežja. Čelada za otroke je zelo priporočljiva, rokavice pa nujne – ne le zaradi mraza, ampak tudi za zaščito pred urezninami ob padcu. Pred vstopom na led preverimo, ali so drsalke pravilno zavezane in rezila čista.
Prava izbira pomeni več užitka in manj bolečin.
Na naravnih drsališčih (zamrznjena jezera, ribniki, zalite travnate površine) velja dodatna previdnost. Nikoli ne drsamo sami in nikoli ne gremo na led, če nismo prepričani o njegovi debelini. Led mora biti dovolj debel, enakomeren in brez vidnih razpok ali temnih lis, ki kažejo na tanek led. Izogibamo se območjem ob izvirih, mostovih in trstičju.
Če smo na umetnem ali naravnem ledu: otroci naj bodo vedno pod neposrednim nadzorom odraslih.