Fikus benjamin (Ficus benjamina) spada v družino murvovk (Moraceae), v naravi raste v tropskih predelih jugovzhodne Azije in Avstralije ter lahko doseže več kot dvajset metrov višine, v notranjih prostorih običajno zraste od enega do treh metrov. Zanj so značilni majhni do srednje veliki sijoči listi, rahlo povešene veje, ki ustvarjajo značilen jokajoči videz, gosta krošnja, ki jo je mogoče oblikovati z obrezovanjem, ter hitra rast v ugodnih razmerah. Na voljo so številne sorte s temno zelenimi, svetlo zelenimi ali pisanimi belo-zelenimi listi.

Najbolje uspeva na zelo svetlem mestu z veliko posredne svetlobe. Prenese tudi nekaj ur jutranjega ali poznega popoldanskega sonca, medtem ko lahko močno opoldansko sonce poškoduje liste. Idealna temperatura zanj je med 18 in 26 stopinj Celzija. Ne mara nenadnih sprememb, prepiha, niti velikih temperaturnih nihanj, zato ga ni priporočljivo postaviti ob odprta vrata, klimatsko napravo ali radiator. Hitre spremembe lahko povzročijo odpadanje dela listov, kar je običajen odziv rastline na stres.

Hitre spremembe lahko povzročijo odpadanje dela listov, kar je običajen odziv rastline na stres. FOTO: Mixa/Getty Images

Ena najpogostejših napak pri vzgoji fikusa je pretirano zalivanje. Pred vsakim preverimo zemljo. Ko se zgornji dva do trije centimetri substrata posušijo, je čas za novo zalivanje. Zalivamo ga zmerno, odvečno vodo iz podstavka vedno odlijmo, pozimi pogostost zalivanja zmanjšajmo, saj tedaj raste počasneje. Preveč vode lahko povzroči gnitje korenin in odpadanje listov.

Rad ima vlago

Ker izvira iz tropskih krajev, obožuje zmerno do visoko zračno vlago. Če je zrak v stanovanju zelo suh, je priporočljivo občasno pršiti liste z vodo ali uporabljati vlažilnik zraka. Prah z listov redno brišemo z mehko vlažno krpo, saj bo tako rastlina lahko nemoteno opravljala fotosintezo. V obdobju intenzivne rasti, od pomladi do začetka jeseni, fikus gnojimo vsaka dva do štiri tedne s tekočim gnojilom za zelene rastline. Držimo se navodil proizvajalca, saj je pretirano gnojenje prav tako škodljivo kot pomanjkanje hranil. Pozimi gnojenje ni potrebno, saj rastlina takrat miruje.

Mlajše rastline presajamo vsako leto ali na dve leti, starejše na tri do štiri leta oziroma takrat, ko korenine zapolnijo ves lonec. Najboljša izbira je kakovosten, dobro odceden substrat za sobne rastline z drenažno plastjo na dnu lonca. Z obrezovanjem ohranjamo želeno obliko krošnje in spodbujamo razraščanje. Najprimernejši čas za obrezovanje je spomladi ali v začetku poletja. Pri rezanju iz vej priteka bel mlečni sok, ki lahko draži kožo, zato je priporočljivo uporabljati zaščitne rokavice. Poletni meseci so obdobje najintenzivnejše rasti fikusa in obenem čas, ko rastlina potrebuje nekoliko več pozornosti. Zaradi višjih temperatur in močnejšega izhlapevanja porabi več vode, zemlja se hitreje suši, zato je treba pogosteje preverjati njeno vlažnost. Kljub temu ne sme biti ves čas mokra. Najbolje je zalivati šele, ko se zgornja plast zemlje osuši.

Krošnjo je mogoče oblikovati z obrezovanjem. FOTO: Geshas/Getty Images

Če stoji ob južnem ali zahodnem oknu, lahko med največjo poletno vročino pride do ožganin na listih. Toplo vreme spodbuja razvoj pršic, listnih uši in kaparjev. Občasno preglejmo spodnjo stran listov. Če opazimo pajčevino, lepljive sledi ali drobne žuželke, rastlino izolirajmo in jo obdelajmo z ustreznim sredstvom ali blagim milnim pripravkom za rastline. Poleti ga lahko postavimo na balkon, teraso ali vrt, a je treba upoštevati nekaj pravil: postavimo ga v polsenco, zaščitimo ga pred močnim vetrom in obilnim dežjem, preden nočne temperature padejo pod približno 15 stopinj Celzija, pa ga prestavimo v notranjost.