Slovenija se digitalizira. Vlada je decembra 2022 sprejela Strategijo digitalnih javnih storitev 2030 (v okviru krovne strategije Digitalna Slovenija 2030), ki spodbuja celovit pristop k digitalizaciji. Do omenjenega leta želi država digitalno ponuditi vse ključne javne storitve, poenotiti dostop do njih in zagotoviti tudi visoko stopnjo njihove uporabe. Za realizacijo strateških ciljev je bil avgusta 2023 sprejet tudi akcijski načrt s seznamom 109 konkretnih ukrepov 26 vsebinsko pristojnih institucij, ki bodo v naslednjem dve- do triletnem obdobju najbolj prispevali k digitalizaciji javnih storitev in bodo imeli največji vpliv na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe.
Digitalizacija oziroma bolje rečeno digitalna preobrazba javnih storitev pomeni več kot samo pretvorbo v spletno obliko, pravijo na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Vključuje tudi temeljit pregled in potencialno optimizacijo pravnih in organizacijskih okvirov in s tem povezanih procesov z namenom olajšanja uporabe in ponujanja teh storitev in maksimalne koristi za vse vpletene. Uporaba načela »samo enkrat« omogoča, da se v postopku uporabijo podatki, ki so že shranjeni v državnih podatkovnih zbirkah in jih uporabniku ni treba ponovno vnašati. Koristna je tudi uporaba skupnih funkcionalnih in oblikovnih gradnikov, kar omogoča lažjo uporabo, večjo enotnost in boljšo prepoznavnost storitev.
Vlogo za otroški dodatek lahko že dolgo oddamo po spletu. VIR: gov.si
Kakor poudarjajo na ministrstvu, je pomembno tudi, da uporabnikom zagotavljajo pomoč pri uporabi in možnost alternativnih kanalov, kadar ne morejo ali ne želijo uporabljati digitalnih. Za usklajenost z dejanskimi pričakovanji in potrebami uporabnikov je koristno, če uporabniki lahko aktivno sodelujejo v vseh fazah razvoja in delovanja storitev, po sodobnih metodah soustvarjanja. Podlaga za učinkovito delovanje digitalnih storitev je zmogljiva informacijska infrastruktura ob uporabi sodobnih tehnologij, ob hkratnem zagotavljanju visoke stopnje varnosti in zanesljivosti delovanja.
Strah pred uporabo
»Slovenija po digitalni pismenosti starejših odraslih, se pravi, starejših od 65 let, zaostaja za najbolj razvitimi članicami EU,« je za Delo povedal prof. dr. Andraž Petrovčič, soavtor raziskave Digitalne razlike med starejšimi: internet uporabljajo, a vsak na svoj način, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po podatkih statističnega urada je število uporabnikov interneta med starejšimi s 6,9 odstotka leta 2007 zraslo na 60,5 odstotka leta 2022 in na 71 odstotkov lani. Statistični podatki pa so pokazali tudi na večjo ranljivost starejših od 75 let, saj zelo dobro razvitih digitalnih veščin ni imel skoraj nihče, osnovno znanje pa le šest odstotkov. Nizki so bili tudi deleži tistih, ki imajo veščine, povezane z varno uporabo informacijske tehnologije in zaščito podatkov.
Na pametnem telefonu lahko preverimo, ali smo Fursu kaj dolžni, in oddamo kakšno vlogo. FOTO: Staš Ivanc
Doc. dr. Alenka Kavčič s Fakultete za računalništvo UL je v Delu opozorila, da je pri starejših pogost strah pred uporabo, češ da ne bodo česa pokvarili, primanjkuje pa jim tudi motivacije: na stara leta se ne želijo učiti novosti, poleg tega pa imajo pri osvajanju digitalnih kompetenc slabo podporo. Ana Pleško, direktorica in soustanoviteljica socialnega podjetja Simbioza, ki se že več kot petnajst let sistematično in ciljno ukvarja z digitalnim opismenjevanjem starejših, se strinja, da so največji izzivi bolj psihološki, socialni in varnostni kakor pa tehnični. Starejši se bojijo, da »ne bi česa izbrisali, pokvarili telefona, kar jih pogosto odvrača od samostojnega raziskovanja. Počutijo se preobremenjene z informacijami, negotovi so tudi glede varnosti in zasebnosti, še posebej pri deljenju osebnih podatkov,« je povedala Pleškova.
700.000+ e-osebnih izkaznic je bilo že izdanih.
Kje še škriplje
V minulih letih je bilo opravljenega veliko dela (zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ZEPEP je bil sprejet že leta 2000), razvitih in prenovljenih je bilo veliko storitev in zalednih informacijskih sistemov, ki podpirajo delovne procese v javnem sektorju, pravijo na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Razvili so veliko skupnih rešitev in gradnikov, ki omogočajo hiter in enoten razvoj informacijskih rešitev, pri čemer izpostavljajo portal za državljane eUprava in portal za poslovne subjekte SPOT ter enotno rešitev za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS, ki podpira veliko različnih načinov prijave, od klasičnih digitalnih potrdil preko SMS prijave do prijave z novo elektronsko osebno izkaznico in mobilno aplikacijo eOsebna, pripravili so tudi spletno stran z najpogosteje uporabljenimi digitalnimi javnimi storitvami (https://www.gov.si/digi-storitve/), kot so vloga za otroški dodatek, podaljšanje prometnega dovoljenja, prijava za vpis na fakulteto, izpiski iz matičnega registra in potrdila o prebivališču, ustanovitev podjetja ali s. p., urejanje davčnih obveznosti, vpogled v zdravstveno dokumentacijo, izračun datuma upokojitve in višine pokojnine …
Aplikacija zvem nam olajša pregled obiskov pri zdravniku, izdanih receptov, napotnic in izvidov, prek portala dozdravnika.si pa se naročamo k osebnemu zdravniku. FOTO: Staš Ivanc
Težavo predstavlja relativno nizko število uporabnikov, saj državljani pogosto niti ne vedo, katere digitalne storitve so jim na voljo in kje jih najdejo, morda tudi niso dovolj digitalno spretni. Potrebno bo še nadaljnje sistematično informiranje in spodbujanje, da bo čim več uporabnikov izkoriščalo prednosti digitalnih storitev, ki so hitrejše, cenejše in udobnejše v primerjavi s fizičnimi storitvami na okencih upravnih enot ali drugih pisarn. V času pandemije covida-19 je bila uporaba digitalnih javnih storitev zelo visoka, pa čeprav je bila omejena z digitalno identiteto, ki je velik del državljanov takrat še ni imel, z novo elektronsko osebno izkaznico pa ima možnosti uporabe še bistveno večji krog potencialnih uporabnikov; izdanih je bilo že več kot 700.000 e-osebnih.
Država poskrbela za izobraževanje
Kakor pojasnjujejo na ministrstvu za digitalno preobrazbo, z različnimi neformalnimi izobraževanji krepijo zavest o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter krepijo zaupanje v digitalne tehnologije, razumevanje digitalnih tehnologij ter njihovo odgovorno in varno uporabo. Za pridobitev osnovnih ali naprednih digitalnih kompetenc odraslih (nad 30 let) so sofinancirali neformalna izobraževanja, v katera je bilo od leta 2023 do leta 2025 vključenih 50.768 udeležencev.
Pri socialnem podjetju Simbioza že petnajst let pripravljajo izobraževanja in delavnice za starejše, na katerih jim pomagajo mladi. FOTO: Leon Vidic
Za sofinanciranje usposabljanja otrok in mladih (do 29 let) za krepitev digitalnih kompetenc ter spodbujanje in promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev je bilo v istem obdobju vključenih 37.497 udeležencev. V okviru projekta Mobilni heroji mobilna enota obiskuje ruralna območja in nudi opolnomočenje na področju digitalnih kompetenc starejšim od 55 let. Od začetka izvajanja projekta Mobilni heroji leta 2022 do leta 2025 so obiskali 975 lokacij oziroma izvedli usposabljanja, v katere je bilo vključenih 16.798 udeležencev.
Po Sloveniji je vzpostavljena mreža 162 Digi info točk, kjer ponujajo svetovanje in podporo za uporabo digitalnih javnih storitev. Od začetka izvajanja storitve novembra leta 2023 pa do konca lanskega leta so izvedli skoraj 300.000 svetovanj.
V prihodnosti bo večina postopkov lahko izvedenih digitalno, z enotno digitalno identiteto in avtomatskim izpolnjevanjem podatkov.
Varna uporaba storitev
Varnost je ključnega pomena za zaupanje končnih uporabnikov in za zagotavljanje visoke uporabe ponujenih digitalnih javnih storitev. Kakor pravijo na ministrstvu za digitalno preobrazbo, uporabljajo visoke standarde kibernetske zaščite, varno digitalno identiteto, enotne postopke avtentikacije ter pregledno upravljanje osebnih podatkov. Uporabnikom je omogočen vpogled v vsebino in uporabo osebnih podatkov, ki jih o njih vodijo v javni upravi, kar prispeva k transparentnosti delovanja javnega sektorja in dviga zaupanje končnih uporabnikov.
Uvedli so stroge varnostne postopke, skladne z zakonodajo ter mehanizmi za vpogled, sledljivost in zaščito osebnih podatkov. Za varno uporabo digitalnih storitev pa lahko veliko storijo tudi uporabniki sami, pri čemer lahko veliko nasvetov najdejo na spletiščih, kot so safe.si, varninainternetu.si ali cert.si.
Za veliko opravkov nam že nekaj časa ni treba obiskati upravne enote. FOTO: Jože Suhadolnik
Pogled v prihodnost
Strateške prioritete ter strateški in operativni cilji so navedeni v Strategiji digitalnih javnih storitev 2030, torej spodbujanje ponudbe digitalnih javnih storitev na eni strani, spodbujanje povpraševanja uporabnikov po digitalnih javnih storitvah in širjenje uporabe digitalne identitete, ne samo v javnem, temveč tudi v zasebnem sektorju. Nove možnosti za širitev uporabe bo naslednje leto prinesla tudi nova evropska denarnica za digitalno identiteto.
Pomembno je tudi, da uporabnikom zagotavljamo pomoč pri uporabi in možnost alternativnih kanalov, kadar ne morejo ali ne želijo uporabljati digitalnih.
Kakor pravijo na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki je odgovorno za spremljanje in koordinacijo izvajanja digitalne strategije, je glavni cilj oblikovanje digitalnih javnih storitev, ki bodo prepoznane kot zaupanja vredne, preproste in prijazne za uporabo ter bodo prav zato v čim večji tudi spletno izvedene. Večina postopkov bo lahko izvedenih digitalno, z enotno digitalno identiteto in avtomatskim izpolnjevanjem podatkov, v kar največji meri tudi proaktivno. Kljub temu pa bo večkanalnost ohranjena za vse, ki digitalnih poti ne morejo uporabljati, zato bo obisk upravne enote še vedno možen, nujen pa samo v izjemnih primerih.
