Odločeni, da bomo naredili dobro delo, skočimo na spletno stran zavetišča in izberemo ljubljenčka, ki nam je najbolj simpatičen. Do sem gre vse gladko, tukaj pa se zadeva zatakne. Zavetišče ima namreč do posvojiteljev posebne zahteve, ki se nekaterim zdijo pretirane in moteče.
Posvajanje v zavetišču ima številne prednosti. Živali so cepljene, čipirane ter spremljane in tudi veterinarsko pregledane. To pomeni, da v zavetišču vedo vse o njihovem značaju in zdravstvenem stanju, kar celo pri posvajanju pri izkušenih vzrediteljih ni vedno tako. Dajo tudi preverjene strokovne nasvete o negi, prehrani, prilagoditvi doma in uvajanju v novo okolje.
Preden nam bodo zaupali katero od živali, bomo morali odgovoriti na celo vrsto vprašanj, napačen odgovor pa je lahko vzrok, da vas zavetišče odkloni kot posvojitelja. Tako nam denimo ne bodo dali v posvojitev mačke, če jo nameravamo imeti zunaj. Morda se bomo morali strinjati z nenapovedanim pregledom domovanja, v katerem bo mačka živela, sicer živali ne bomo dobili. Prav tako nam ne bodo dali v posvojitev psa, če bodo ugotovili, da smo zanj prezaposleni ali da imamo prenizke dohodke, da bi zanj dovolj dobro poskrbeli. Pogoj za posvojitev je, da bomo skrbeli tudi za kakovosten jedilnik živali.
15 let ali več nam bo delal družbo ljubljenček.
Vse to se morda zdi pretirano, a moramo se zavedati, da živali iz zavetišča niso predmeti, ampak živa bitja. Odločitev za to, da bomo eno od njih prepeljali domov, nikoli ne bi smela biti impulzivna, saj se odločamo o bitju, ki nam bo predvidoma delalo družbo 15 ali več let. Zadnja stvar, ki si jo želijo v zavetiščih, je, da bi se žival, ki so jo že oddali, čez nekaj časa znova znašla pri njih.
Srečanje z živaljo
In kako poteka posvojitev v praksi? Podrobnosti se med zavetišči razlikujejo, osnova pa je zelo podobna. Najprej si živalco ogledamo na spletni strani zavetišča ali društva, kjer izpolnimo posvojitveni obrazec in vprašalnik. Med vprašanji, na katera bomo morali dogovoriti, so na primer, ali bo žival sprejeta kot družinski član, kdo bo zanjo skrbel, ko nas ne bo doma, ali imamo za ljubljenčka varen dom (npr. zavarovane balkone, če posvajamo mačko) in ali ima naše gospodinjstvo dovolj sredstev za veterinarja, hrano in opremo.
V nekaterih zavetiščih se bomo morali strinjati z nenapovedanim pregledom domovanja.
Sledi obisk v zavetišču, kjer spoznamo želenega ljubljenčka v živo. Osebje nam pove, kakšen značaj ima, kakšne izkušnje ima za sabo, in vas obvesti o morebitnih posebnih potrebah, kot so dieta ali zdravila. Če se z izbranim ljubljenčkom ujamemo, sledita posvojitvena pogodba in donacija/posvojitveni prispevek. S tem se zahvalimo za osnovni veterinarski pregled, cepljenje, čipiranje in ponekod tudi obvezno sterilizacijo/kastracijo, ki jo opravijo v zavetišču. Pri mačkah, ki niso kastrirane oziroma sterilizirane, se skrbnik zaveže, da bo sterilizacijo/kastracijo uredil v določenem roku.

Če bomo uspešno prestali preizkušnjo, bomo družino obogatili za zvestega prijatelja. FOTO: Irina Gutyryak/Getty Images

Živali so čuteča živa bitja in temu primeren je protokol posvajanja. FOTO: Ablokhin/Getty Images