

Ambient je zelo prijeten. Foto: osebni arhiv

Gostje so pozorno prisluhnili programu. Foto: osebni arhiv

Radovedna mladina Foto: osebni arhiv

Na potepu po centru Foto: osebni arhiv

Tod vlada dobra energija. Foto: osebni arhiv





Zelišča so rastline, ki jih človek že stoletja uporablja za izboljšanje okusa in vonja jedi, pripravo čajev ter lajšanje različnih zdravstvenih težav. Tega se zavedajo tudi v Zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije v Zagradu pri Škocjanu, kjer je potekal Dan zelišč, znanja in doživetij, namenjen predstavitvi naravnega bogastva Dolenjske, ohranjanju tradicionalnega znanja ter razvoju zeliščarstva in lokalne samooskrbe. Dogodek je povezal izobraževanje, praktično delo, kulinariko in medgeneracijsko sodelovanje ter poudaril pomen zelišč za razvoj podeželja in podjetništva. Soorganizirali so ga Visoka šola za upravljanje podeželja Univerze v Novem mestu, Občina Škocjan, Zavod Dobrote Dolenjske in LAS Dolenjske in Bele krajine ob sodelovanju številnih partnerjev. Dopoldanski del dogodka je bil namenjen učencem 4. in 5. razredov OŠ Frana Metelka Škocjan in podružnice Bučka, ki so skozi praktične dejavnosti in stik z naravo spoznavali zelišča, njihove značilnosti in uporabo. Posebno doživetje je bila priprava lastne čajne mešanice, ki so jo odnesli domov. Ob tem so spoznavali pomen naravnih dobrin, njihove odgovorne uporabe in lokalne pridelave.
»Takšne aktivnosti imajo pomembno vzgojno in izobraževalno vrednost. Otrokom približujejo naravno dediščino, spodbujajo radovednost in praktično učenje ter krepijo zavedanje o pomenu lokalne hrane in surovin. Hkrati ustvarjajo prostor za prenos znanja med generacijami in pomagajo oblikovati odnos do narave, ki temelji na spoštovanju, odgovornosti in razumevanju naravnih procesov,« pove Rok Petančič, višji svetovalec za projektno delo na Občini Škocjan in eden od pomembnih sodelavcev pri razvoju Zeliščarskega centra JV Slovenije.
Popoldanski del je bil namenjen dosežkom in prihodnosti zeliščarstva. Program je povezovala doc. dr. Lea-Marija Colarič Jakše, dekanka Visoke šole za upravljanje podeželja Univerze v Novem mestu, zbrane pa sta nagovorila škocjanski župan Jože Kapler in državni sekretar Velislav Žvipelj. V ospredju je bil projekt Veriga eko zelišč od Dolenjske do Krasa, ki je povezal 17 partnerjev iz Slovenije in Srbije ter spodbudil sodelovanje med pridelovalci, predelovalci, izobraževalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Projekt se poteguje za naziv Naj projekt leta 2026. »Zelišča nas učijo potrpežljivosti, povezanosti z naravo in spoštovanja znanja. Zeliščarstvo nam lahko pomaga te vrednote pretvoriti v konkretne razvojne priložnosti. Ko lokalno znanje povežemo s sodobnimi pristopi, odgovorno uporabo naravnih virov in sodelovanjem, zeliščni vrt ni več samo prostor rastlin, temveč postane prostor idej, učenja, ustvarjanja in prihodnosti podeželja,« je sklenil Petančič.



