Zidar Miha s pečenim volom v pokoj

Star sem bil 13 let. Naši sosedje so bili takrat v Nemčiji in so si doma gradili hišo. To so bili časi, ko smo si ljudje med seboj veliko pomagali. Starejši zidarji, ki so gradili hišo, so mi dovolili, da sem v roke vzel kilo, in so me hitro vzeli zraven, da sem jim pomagal pri malti. Takrat sem dobil strašno voljo do zidarstva, pozneje pa sem se za ta poklic tudi izšolal,« se spominja 65-letni Miha Tomše, podjetnik iz Globočic pri Krški vasi. Pred dnevi se je upokojil, ob tem pa za prijatelje spekel vola, okoli 160 kilogramov težkega. Sosed in dva prijatelja so prišli na pomoč. Pekli so ga skoraj 15 ur!

Začel kot trgovec

Vse to pa za to, ker se je Miha, kar 26 let je že uspešen gradbinec, želel pokloniti vsem, ki so mu pomagali na poklicni poti. Sprva je nekaj časa delal v trgovini, a je kmalu spoznal, da ga bolj vleče v gradbeništvo. Odprl je s. p. in začel delati. Podjetje se je razvijalo postopoma. Najprej je delal sam. Sčasoma je zaposlil nekaj ljudi, med njimi sina Simona, ki je pri njem delal 15 let. »Bili smo manjša ekipa, največ nas je bilo šest,« pravi Miha. V 26 letih podjetništva je bilo, kot pove, veliko vzponov in padcev, tako kot v vsakem poslu. Ukvarjali so se predvsem z nizkimi gradnjami, lotili pa so se tudi drugih projektov, od hiš naprej. »Včasih se je dalo zaslužiti, včasih smo komaj preživeli. Ampak smo vztrajali, delali pošteno in šli naprej,« pravi ponosni Miha, saj je vodenje podjetja prevzel sin Simon. Pri Tomšetovih se bo tako nadaljevala družinska zgodba, pri kateri sta pomagali tudi žena Tončka in hči Natalija. »Vesel sem, ker sin nadaljuje. To mi pomeni vse. Podjetje sem mu predal zdravo in on ga je z veseljem sprejel. Jaz sem bil priden, on pa je še bolj,« doda. Poseben pečat njegovemu delu in življenju dajejo praznovanja ob obletnicah podjetja, ki jih ni želel izkoristiti le za druženje, ampak tudi za pomoč drugim.

Odmevni akciji

»Za 15 let firme smo zbirali denar za bolno dekle. Pekli smo vola, vse pogostili, denar pa namenili njej. Za 20 let smo podobno akcijo naredili še za drugega otroka,« pove. Odziv ljudi je bil izjemen. Na druženje je prišlo od 300 do 400 ljudi. »Ko pride toliko ljudi in dobiš toliko daril, niti ne veš, kaj bi z vsem tem. Zato sem se odločil, da se bomo imeli lepo, hkrati pa naredili še nekaj dobrega. Komu pomagati, če ne otroku? Ne moreš rešiti vsega, lahko pa pomagaš in vsaj malo omiliš bolečino,« pravi srčni Miha, ki bo po svojih močeh še pomagal sinu. »Rad bi se zahvalil vsem, ki so me spremljali, mi pomagali in bili ob meni. Hvala vsem za podporo, prijateljstvo in zaupanje. Naj bo vsem srečno,« sklene Miha Tomše.