Živali kokainskega kralja bodo pobili

Kolumbijski uradniki so odobrili načrt za pokol več deset povodnih konjev, potomcev živali, ki jih je v 80. letih prejšnjega stoletja v državo pripeljal kokainski kralj Pablo Escobar, saj ogrožajo avtohtone vrste in predvsem vaščane. Ministrica za okolje Irene Vélez je dejala, da so tako sklenili, ker so bile druge metode za nadzor populacije teh živali drage in neuspešne, vključno s kastracijo nekaterih živali ali njihovo selitvijo v živalske vrtove. Dodala je še, da gre za 80 živali, kdaj se bo akcija začela, pa ni povedala. »Če tega ne storimo, ne bomo mogli nadzorovati populacije,« je dejala Vélezova. »Ta ukrep moramo sprejeti, da ohranimo naše ekosisteme.«

Kolumbija je edina država zunaj Afrike s populacijo divjih povodnih konjev, vsi so potomci štirih živali, ki jih je mamilarski kralj Escobar uvozil, ko si je dal postaviti zasebni živalski vrt na Haciendi Nápoles, ogromnem ranču v dolini reke Magdalene.

Povodni konji, potomci živali, ki jih je imel na svoji posesti Pablo Escobar, zdaj živijo v divjini. FOTO: Alberto Gonzalez/Afp

Izsledki raziskave, ki jo je objavila kolumbijska nacionalna univerza, so pokazali, da se je leta 2022 po državi prosto gibalo približno 170 povodnih konjev. Nedavno so jih opazili tudi na območjih, več kot 100 km severno od Escobarjevega ranča. Ti veliki sesalci predstavljajo grožnjo za vaščane, saj se z njimi srečujejo tudi na kmetijah, pravijo okoljevarstveniki in še, da živali tekmujejo za hrano in prostor z lokalnimi vrstami. Kljub okoljskim izzivom so povodni konji tudi turistična atrakcija, saj prebivalci vasi v okolici Haciende Nápoles ponujajo vodene ture za opazovanje povodnih konjev in prodajajo celo spominke, denimo obeske za ključe. Te živali so tudi ena glavnih atrakcij na ranču Nápoles, ki ga je zasedla kolumbijska vlada in zdaj deluje kot tematski park, v katerem so bazeni, tobogani in živalski vrt, v katerem so tudi druge afriške vrste.

Aktivisti za dobrobit živali v Kolumbiji dolgo nasprotujejo predlogom za ubijanje povodnih konjev, pravijo, da si zaslužijo živeti, in dodajajo, da je reševanje problema z nasiljem slab zgled za državo, ki je šla skozi desetletja notranjih konfliktov. Andrea Padilla, senatorka in aktivistka za pravice živali, ki je pomagala pri pripravi zakona proti bikoborbam v Kolumbiji, je načrt za ubijanje povodnih konjev označila za »kruto odločitev« in obtožila vladne uradnike, da poskušajo ubrati lažjo pot. »Uboji in poboji ne bodo nikoli sprejemljivi,« je dejala.

Slovita policijska fotografija Pabla Escobarja FOTO: Kolumbijska Policija/Wikimedia Commons, Javna Domena

V zadnjih 12 letih, ki so zajemala obdobje treh različnih predsedniških administracij, je Kolumbija poskušala kastrirati nekatere povodne konje, da bi zmanjšala njihovo populacijo. Vendar so bile te akcije omejenega obsega zaradi visokih stroškov, ki nastanejo pri lovu nevarnih živali in izvajanju operacij. Ker bi lahko bili zaradi omejenega sklada genov prenašalci bolezni, jih ni mogoče vrniti v njihov naravni habitat v Afriki.