Lepo je pri vas. Rada pridem takole med ljudi. Nekateri niso mogli na sprejem ob moji medalji, pa so me zdaj takole spoznali. Pa še nekaj juda sem jim pokazala, morda koga navdušimo,« Andreja Leški, zlata judoistka z zadnjih olimpijskih iger, ni skrivala navdušenja ob prihodu na Dolenjsko (točneje na Vir pri Stični), kjer jo je marljiva stotnija učenk, učencev in učiteljev popeljala 2800 let nazaj v preteklost. Veseli in ponosni so bili vsi, da so v goste dobili tako eminentno gostjo: cvetober gostov so ozaljšali še olimpijska lokostrelca Žana Pintarič in Žiga Ravnikar, ki sta učencem omogočila streljanje v tarčo s pravimi tekmovalnimi loki, ter zaslužni veteran slovenske atletike, dvakratni udeleženec olimpijskih iger Igor Primc. Omenjeni kvartet je imel kaj videti. Učenke in učenci OŠ Stična so se dobro pripravili in mojstrsko izpeljali dan.

Andreja Leški se je podala na blazine in mladim pokazala veščine juda. FOTO: Drago Perko

Avtorski projekt

»Priprava je bila obsežna, že med počitnicami sem začela načrtovati, bilo je precej koordinacije. Imela pa sem srečo, ob sebi sem imela dobro ekipo kolegov, ki so zelo resno pristopili k delavnicam. Dan je bil lep in uspešen. Prazgodovinski dan je naš šolski avtorski projekt, ki smo ga letos izvedli že sedmič. Vsakič se posvetimo eni od tem, vezanih na železno dobo. V železni dobi je bilo prav na tem območju, kjer smo, veliko naselje Gradišče, obzidano z mogočnim obzidjem. Mesto je imelo za tiste čase velik pomen, bilo je največje železnodobno naselje na Dolenjskem,« nam je povedala Mojca Hrvatin, učiteljica na OŠ Stična.

Mentorica Mojca Hrvatin (desno) je vesela, da je projekt tako uspešen. FOTO: Drago Perko

Nad Virom pri Stični je stalo t. i. Virsko mesto, med domačini bolj znano kot Virski Cvinger. Utrjena naselbina je bila naseljena več kot 500 let, od 8. stol. pr. n. št. do prihoda Keltov v 3. stol. pr. n. št. Menda je tu bivalo okoli 1000 ljudi. »Južno od naselja so arheologi našteli več kot 150 družinskih gomil s premerom tudi do 50 metrov, v eni je bilo 180 grobov, v njih pa bogate najdbe, čelade, sulice, ščiti, orodje iz železa in bakra, izdelovali so tudi stekleni nakit, tudi zlati in jantarni. Tu se je oblikoval za tedanje čase zelo pomemben knežji sloj,« je še dodala učiteljica Mojca, potem pa smo izvedeli, čemu tistih 2800 let iz naslova članka.

Od 776. do 2024.

»Letošnji dan smo poimenovali prazgodovinski športni dan Virjada 2024. Letošnje leto so zaznamovale olimpijske igre, kar nima neposredne povezave z železno dobo in prazgodovino. Je pa res, da je omenjeno naselje datiralo v 8. st. pred našim štetjem, to pa je bil tudi čas, ko so v Grčiji pripravili 1. olimpijske igre, te so bile leta 776 pr. n. št. Torej točno pred 2800 leti! Lahko rečemo, da sta to dogodka iste generacije. Za nameček pa je znano, da so imeli tudi prebivalci, ki so bivali na tem območju, športne igre; merili so se v dvoboju z ročkami, na konjskih dirkah in na glasbenih tekmovanjih,« je Hrvatinova povezala antično Grčijo, Slovenijo in olimpijske igre.

Tudi z delavnicami so se podali v staro Grčijo. FOTO: Drago Perko

In tako so povezali antične olimpijske igre in železnodobno naselbino nad Virom pri Stični. Učenci od 5. do 9. razreda so se preizkusili v antičnih olimpijskih disciplinah, in sicer v metu kopja in diska, skoku v daljino in teku v bojni opremi. Športne aktivnosti so spremljale delavnice, na katerih so rokodelci ustvarjali s športom povezane likovne motive v bronu, glini in lesu. Spletične so spletle naglavne venčke iz bršljana in cvetja, z njimi so okronali zmagovalce turnirja. Za bodoče virske kneginje so dekleta izdelala ogrlice iz kroglic v vzorcih steklenih jagod, značilnih modnih dodatkov železnodobnih kneginj na Dolenjskem.

Najboljši so prejeli zmagovalne venčke. FOTO: Drago Perko

S pomočjo gosta Igorja Ravbarja, restavratorja iz Narodnega muzeja Slovenije, je nastal izvirni spomin na sobotno športno srečanje – na bronasti ploščici v situlski tehniki upodobljeni stilizirani liki športnikov Virjade 2024. Prazgodovinski športni dan so s pisnim virom dokumentirali učenci, ki so pod mentorstvom Sare Križaj pripravili zapis v starogrščini. »Pomagala sem pri izvedbi, dan je hitro minil,« je povedala učenka Nika. »Preizkusila sem se tudi v lokostrelstvu. S tem profesionalnim lokom je povsem drugače streljati kakor s takim domačim,« je dodala učenka Nuša.