Vlado so v Savinjski dolini najbolj nestrpno pričakovali krajani Letuša v občini Braslovče in Strug v občini Luče. S krajani se vladni predstavniki niso srečali, je pa bilo med vrsticami povedano, da bodo eni in drugi bržkone morali zapustiti svoje domove in si življenje ustvariti drugje, saj tam, kjer so bili do zdaj, ni možno zagotoviti varnosti. Vse bodo sicer obravnavali individualno, zbori krajanov so predvideni že ta teden.
Premier Robert Golob si je v soboto ogledal lokacijo v Rakovljah, kamor bi selili prebivalce Letuša, nadomestne gradnje bo sicer urejal zakon o obnovi. Golob je dejal, da selitev ni politična, ampak strokovna odločitev. Član skupine za obnovo in vodja sveta za vode Rok Fazarinc je dejal, da je bilo 4. avgusta na tem območju toliko vode, da tudi če bi izvedli vse neizvedene ukrepe po državnem prostorskem načrtu, območje levega in desnega brega v Letušu ne bi bilo poplavno varno.

Osrednja tema obiska vlade v savinjski regiji je bila odprava posledic avgustovske ujme. Predsednik vlade je najprej obiskal Braslovče. FOTO: Črt Piksi

Vse, ki še vedno bivajo v Strugah, je Šefic pozval, naj se takoj začasno izselijo, ker je plaz prenevaren. FOTO: Blaž Samec
Poudaril je, da če bi to območje zaprli z visokimi nasipi, bi za temi nastal problem podtalnice, kanalizacije, voda ne bi imela kam odtekati, bili bi kot v nekakšni posodi, vpliv na kraje nižje ob Savinji pa bi bil uničujoč. Če se voda tu ne bi razlila in bi val prišel v Celje, ocenjuje Fazarinc, bi bila globina razlite vode v Celju v povprečju en meter, poplavno območje pa bi bilo široko okoli dva kilometra.
Braslovški župan Tomaž Žohar je možnost selitve krajanov Letuša omenil že nekaj dni po poplavah. Čeprav tega uradno še vedno niso slišali, je to zdaj očitno postala realnost. »Jasno je, da absolutne varnosti tu ne moremo narediti. Razumel sem, da se levi in desni breg selita,« je dejal Žohar. Na očitke, da Letušani rešujejo Celje, pa je odgovoril: »Tam so tudi naša bolnišnica, naše srednje šole, naša delovna mesta.«

Golob je ocenil, da država zakonsko ni bila pripravljena na takšne poplave, kot so bile avgusta. Na fotografiji prizor iz Letuša. FOTO: Blaž Samec
Eni zadovoljni, drugi v boj
Vladne predstavnike so v Braslovčah pričakali tudi nekateri krajani, ki na uradno odločitev čakajo predolgo, je dejal Matjaž Hudournik: »Že po zdravi kmečki pameti vemo, da na tej lokaciji ni več možno varno živeti. /…/ Samo vprašanje časa je, kdaj bo še huje.« Dodal je, da naj jim zagotovijo varnost, to pa ne pomeni nasipov, ki potem ne bodo vzdrževani: »Prišla bo podtalnica in bomo v bazenu, ne želimo pa, da bi bili otroci izpostavljeni tem pritiskom psihe. Ni luštno otroku zvečer reči, deževje se napoveduje, spakiraj kaj za spomin in bomo šli.« Hudournik je na koncu dodal, da je vesel vsaj signala, naj ne vlagajo preveč.

Župan občine Braslovče Tomaž Žohar je po pogovorih s predstavniki hidrološke stroke in predsednikom vlade Robertom Golobom povedal, da se letuški levi in desni breg selita. FOTO: Blaž Samec
Nekateri pa nočejo oditi. Med njimi je Bojan Arčan, ki pravi, da ga bo na zboru krajanov, ki naj bi bil v četrtek, veliko zanimalo: »Za zdaj ni še nič gotovega in borili se bomo do konca. Vsekakor nas bodo zanimale številke. Naj povedo, zakaj zadrževalniki, ki smo jih predlagali višje ob Savinji, niso dovolj, ali ni tisto tudi ceneje, kot če selijo vse nas. Nihče nas ne more kar preseliti, razen če to postane državni interes.«
Plaz v Strugah je nevaren
Vlada je svoj obisk sklenila v Žalcu, kjer se je sestala s predstavniki gospodarstva, župani in predstavniki nevladnih organizacij v žalskem kulturnem domu. Tam se je oglasil krajan Strug Božo Robnik, ki je na robu solz dejal, da so v Strugah pričakovali predsednika vlade, v petek je bil tam sicer državni sekretar Boštjan Šefic, ki je napovedal, da bodo začasno zaščitili njihove hiše, medtem pa pregledali plaz nad zaselkom. Vse, ki še vedno bivajo v Strugah, je pozval, naj se takoj začasno izselijo, ker je plaz prenevaren.
Golob je dejal, da razume, da želijo vedeti, ali naj vlagajo in še naprej gojijo upanje, da bodo tam, kjer so odraščali, lahko tudi ostali: »Kot človek vam lahko povem: Ne, žal ne. Tega ne govorim kot predsednik vlade, ker to ni moja naloga, lahko vam pa kot človek to povem, ker hočem biti iskren. In marsikdaj predstavniki oblasti ne zmorejo tega. Na žalost pa niste edini. V Braslovčah je desetkrat več družin v podobni situaciji. Poskrbeti moramo, da se ne boste zlomili čustveno in psihično.« Robnika je Golob ob koncu srečanja še objel.
Prijava škode tudi po zamujenem roku
Premier je v Žalcu spomnil, da se je tokrat prvič zgodilo, da je država občinam nakazala celotne intervencijske stroške, prvič je nakazala predplačila občinam in gospodarstvu, zdaj bodo predplačila dobili tudi ljudje. Vlada je namreč na seji v soboto obravnavala tudi novelo interventnega zakona, ki naj bi bila sprejeta v nekaj tednih. S tem bodo vsem, ki so utrpeli škodo in jo prijavili v sistem Ajda, do konca novembra nakazali predplačila. Golob je poudaril, da bi sicer ljudje na to čakali leto dni. Dodal je, da bodo omogočili prijavo škode tudi tistim, ki so zamudili rok za prijavo.