1000 evrov neto? Mesec vztraja pri dvigu minimalne plače, delodajalci govorijo o predvolilnem manevru

Delodajalci in sindikati po posvetu z ministrom za delo Luko Mescem o dvigu minimalne plače ostajajo razdeljeni. Prvi opozarjajo na preveliko breme za gospodarstvo, drugi pa pričakujejo, da bo Mesec napoved o dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto izpolnil.

Minister: Minimalna plača ne bo ostala pod pragom tveganja revščine

»Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. Minimalna plača predstavlja minimum, nad katerim se lahko pogovarjamo o tem, da je delavec, ki dela 40 ur na teden, dostojno plačan,« je po današnjem posvetu s sindikati in delodajalci poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec.

Cene hrane, najemnin, goriva letijo v nebo: zakaj minister Mesec vztraja pri 1000 evrih neto minimalne plače

Po njegovih besedah si kot minister ne more predstavljati, da bi mandat končal tako, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine. 

Delodajalci pričakovano kritični

Delodajalci so do Meščevega predloga o minimalni plači, ki bi letos za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj, kritični. Po besedah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Marjana Trobiša se zavedajo rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato so pričakovali uskladitev minimalne plače v okviru trenutne letne stopnje inflacije v višini od 2,5 do 3,0 odstotka. »Predlagani nesorazmerni dvig pa pomeni več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače. Pomeni ponoven administrativen in močno stroškovno obremenjujoč poseg,« je opozoril. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izpostavil, da bi že danes minimalna plača znašala vsaj 1000 evrov ali pa celo več, če ne bi sindikati in ta vlada ukinili davčnih olajšav pri dohodnini in uvedli novih obremenitev na neto plačo. Med drugim je naštel prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek. »Poglejmo okoli sebe, gospodarstvo se v celotni Evropi močno ohlaja in treba je poskrbeti za spodbude gospodarstvu, ne pa za obremenitve,« je poudaril Cvar.

Minister Mesec predlagal občutno zvišanje minimalne plače, zdaj ga pozivajo, naj razmisli

Kot mu je odgovoril Mesec, bi lahko imeli ob radikalno drugačni davčni politiki vlade tudi 1481 evrov minimalne plače, kar je trenutno drugi bruto. »Ampak kaj bi to pomenilo za ljudi? To bi pomenilo, da bi morali vse storitve plačevati iz žepa, zdravstvo plačamo iz žepa, šolstvo plačamo iz žepa, dolgotrajno oskrbo plačamo iz žepa. Si v taki državi želimo živeti? Ne. Zato vztrajamo na tem, da neto mora znašati 1000 evrov, davčni sistem pa je treba gledati skozi storitve, ki jih država omogoča, saj davki, ki jih plačujemo, ne gredo v črno luknjo,« je poudaril. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček je menil, da se tema minimalne plače ponovno zlorablja v predvolilne namene. Dejal je, da je vlada v tem mandatu z več zakoni znižala minimalno plačo, zdaj pa ugotavlja, da je njena višina pod pragom revščine in da je nujno treba apelirati na delodajalce, da ta manko nadomestijo.

»Občutek imam, da je bil ta manever nameren, da imajo v predvolilnem času pravo materijo za privabljanje volivcev,« je bil kritičen.

Sindikati za Meščev predlog

Nasprotno Meščev predlog podpirajo v sindikatih in pričakujejo, da ga bo uresničil. Kot je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, okoli višine minimalne plače sindikati in delodajalci še nikoli niso dosegli soglasja, zato ga niso pričakovali niti tokrat. Napovedi za prihodnost Slovenije so pozitivne, tako glede gospodarske rasti kot nizke inflacije, kar po njenih besedah pomeni, da strašenje s katastrofo ne drži.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil, da je prag tveganja revščine v Sloveniji pri 981 evrih. »Predlog ministra tako presega ta prag, kar se nam zdi seveda edino pravilno,« je bil jasen.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je izpostavil, da imamo v Sloveniji 267.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine. »Imamo 20 odstotkov ljudi, ki delajo polni delovni čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi in katerih mesečni neto prejemek je manjši od 981 evrov neto,« je podčrtal.

Končna odločitev konec meseca

O dvigu minimalne plače se bo Mesec prihodnji teden pogovarjal s socialnimi in koalicijskimi partnerji. »Mojo končno odločitev pričakujte do konca januarja. Sledila bo načelu, da človek, ki dela 40 ur na teden, ne sme dobiti plače, nižje od praga tveganja revščine,« je sklenil.