Moč medijev peša. Ker jim pada naklada, ker tu in tam kateri ugasne, ker marsikateremu bralci ne verjamejo več, ker so eni preveč levi in drugi preveč desni, ker... Tudi, ker o vsem in vsakomer ne moremo, ne smemo pisati. Zjutraj me je poklical razjarjeni bralec, češ, zakaj o pedofilu, ki v okolici Kamnika zvablja otroke v svoj avto, pišemo v rokavicah. V debelih rokavicah. Odgovor je en sam, imenuje se zaščita nemočnih žrtev. Gospodje srhljivih nagnjenj tako pač ostajajo brez imena in priimka, novinarji ne povemo, od kod so doma, niti v katerih poklicih delajo. Spomnim se primera iz ne tako davne preteklosti, ko je bil na nekaj mesecev aresta obsojeni pedofil, ki je dokazano leta posiljeval pastorko in v tla zabijal lastno hčer, po poklicu poštar. Odsedel je kak teden, če sploh, nemara še danes hodi od hiše do hiše, od vrat do vrat, največja nevarnost mu je kak nevzgojeni kuža. A mediji imamo poleg kopice interesov in vplivov nad sabo tudi kak zakon, da varuhov človekovih pravic in informacijskih pooblaščencev ter še koga ali kaj ne omenjam posebej. Svobode imamo toliko, kolikor si je drznemo vzeti, in zato spoznanje, da po svetu vse bolj hodijo brezimeni pojavi, sploh ni zmotno. Posebno po straneh tako imenovanih črnih kronik. Še pred nekaj leti pa smo začetnikom v glavo vcepljali, kako mora sleherni novinarski prispevek odgovoriti vsaj na znamenitih pet k-jev: kdo, kaj, kdaj, kje, kako, po možnosti tudi na vprašanje, zakaj.
Nekdaj je bilo drugače biti novinar. Nikoli prav lepo, a zato vsaj častno. Danes je 12. september. Prav na ta dan pred natanko sto dvema letoma je časopis Slovenski narod razkril prevaro, ki je postala mati vseh prevar, Vodiška Johanca pa njen simbol. Do najmanjše podrobnosti je novinar razkril Ivanko Jerovšek alias Johanco, domnevno svetnico iz Vodic, kako je poskušala z lažnim krvavenjem preslepiti množice vernikov. Slovenski narod je zakrivil sodni proces, na katerem je bila obsojena na deset mesecev zapora.
Čisto lahko, da bi se 102 leti pozneje na zatožni klopi namesto Johance ali v najboljšem primeru skupaj z njo znašel novinar z urednikom. Kot se bodo morali v kratkem pred sodnike posesti novinarji, ker so pisali o štajerski pošasti, imenovani ptujski Fritzl. Ki je leta dolgo spolno zlorabljal lastne hčerke. Eni je celo naredil otroka. Čisto lahko, da bi se 102 leti pozneje na zatožni klopi namesto Vodiške Johance znašel novinar. Bojan Budja Na kožo