Na pragu veselega decembra, točneje 30. novembra, je v Domu upokojencev Polzela praznovala 105. rojstni dan Marija Sajovic iz Žalca. Je najstarejša občanka Občine Žalec in hkrati tudi najstarejša Savinjčanka, ki je vse do odhoda v dom starejših na Polzeli večinoma sama skrbela zase. Da je morala v domsko oskrbo, je kriv padec, pri katerem si je zlomila kolk.
Marija Sajovic ima izjemen spomin in je živa enciklopedija nekdanjega in sedanjega časa. Še vedno je polna življenjske energije, da bi ji zlahka prisodili kakih 25 let manj. Rodila se je v Studenicah pri Poljčanah, bila je še dojenčica, ko se je s starši in starejšo sestro preselila v Zabukovico, kjer je oče dobil delo v rudniku. »Vseskozi smo živeli v Zabukovici, v osnovno šolo sem hodila v Griže. Ko sem bila stara 22 let, sem šla v šolo za babice v Gradec. Moje prvo službeno mesto je bilo v Žalcu, delala sem na terenu kot babica porodničarka, pozneje tudi kot patronažna sestra. V tej službi sem bila 30 let,« pravi Marija, ki je pomagala na svet okrog 1000 otrokom.
Pravi, da je imela srečo v življenju, da je lahko opravljala službo babice, ki ji je bila pisana na kožo.

Ob njenem praznovanju se je zbrala tudi vsa njena družina iz Amerike in Ljubljane. FOTOGRAFIJE: Darko Naraglav
Leta 1948 se je poročila in si ustvarila družino, veliko sreče ji je prinesla hči Majda, ki je žal že več let pokojna. V veliko veselje ji je, da ima vsaj občasno ob sebi svoje najdražje, ki živijo v Ljubljani in Ameriki. V Ljubljani živi z družino vnukinja Tina, ki je prevajalka, veliko potuje in ima sedemletno hčerko Hano, v Ameriki pa z družino živi druga vnukinja Mojca, znanstvenica, mikrobiologinja, zaposlena na Bostonski univerzi, ki ima hčerko Keiro. Vsako leto pridejo iz Amerike na dopust, tudi letos so prišli za en mesec, skupaj s Tino ter njeno družino so še nazdravili na njen 105. rojstni dan in se z njo na vozičku sprehodili po lepem parku doma. Sicer pa se je z vnukinjama, ko je bila še doma v Žalcu, slišala vsako nedeljo zvečer po telefonu.
»Kadar ne morem spati ali se dolgočasim, podoživljam rojstva otrok, ki sem jim pomagala na svet.«

Družina je z njo nazdravila in se sprehodila.
Podoživlja rojstva
Dva dni po rojstnem dnevu so ji v novem domovanju v polzelskem domu z nečakinjo Ireno Sanda pripravili prijetno druženje, kjer so z njo nazdravili in jo obdarili župan Občine Žalec Janko Kos, podžupan občine Žalec Roman Virant (tudi v imenu RK Žalec), direktorica ZD dr. Jožeta Potrate Žalec Hana Šuster Erjavec, predsednik Mestne skupnosti Žalec Rado Gašperič, predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec Zdenko Štrucl, predstavnica upokojencev Barbara Lavrenčič ter direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko in njena namestnica Katarina Cijan. Direktorica je povedala, da so zelo veseli in ponosni, da imajo med sabo najstarejšo Savinjčanko: »Veseli nas, da jeza bivanje in oskrbo izbrala našo ustanovo. Trudimo se, da se med nami čim bolje počuti in da ji lahko čim bolj polepšamo njeno bivanje. Je izjemna gospa in želimo si, da z njo praznujemo še kakšen rojstni dan.«
22 let
je bila stara, ko je šla v šolo za babice v Gradec.
»V začetku avgusta sem si zlomila kolk, bila nato v Celju na kirurgiji na operaciji, nato na rehabilitaciji v zdravilišču Topolšica, od tam pa sem prišla na Polzelo, saj ne bi mogla biti več sama doma, tudi če bi imela oskrbo na domu. Tu je sicer zelo lepo, dobro se počutim, je pa hudo, ker slabo slišim in mi morajo kaj po dvakrat povedati, ko se pogovarjamo. Sicer pa je tako bolj ali manj pri vseh, ki smo stari,« z nasmehom pove Marija. Ko omenimo, da je najstarejša v dolini, hudomušno pripomni, da se je za to tudi borila in zmagala, resno pa doda, da je vse življenje živela dokaj zdravo, ni kadila, pila, bila skromna in pozitivna. Pravi, da je imela srečo v življenju, da je lahko opravljala službo babice, ki ji je bila pisana na kožo. Rada se spominja tistih let, čeprav je bil kdaj tudi trenutek, ko je bilo težko in bi najraje pustila vse skupaj. A že naslednje rojstvo je odgnalo črne misli. »Kadar ne morem spati ali se dolgočasim, se prepustim spominom na službo in podoživljam rojstva otrok, ki sem jim pomagala na svet,« še pove, preden se poslovimo in ji zaželimo vse najboljše z željo, da počastimo še kakšen njen rojstni dan.

Marija skupaj z županom Jankom Kosom in drugimi, ki so ji prišli čestitat.