110 darov življenja: zgodba skromnega junaka iz Novega mesta

»Zjutraj sem pojedel zajtrk, potem pa prišel na odvzem krvi. Darujem, da pomagam in nekaj prispevam k družbi,« je za Slovenske novice začel skromni 52-letni Novomeščan Erik Kraševec. Nekaj po osmi uri je prišel na Center za transfuzijsko dejavnost v Novem mestu. Stodesetič že. Izpolnil je obrazec, potem pa že sedel pri zdravnici, temu pa je sledilo darovanje. Zanj rutina, za nekoga, ki kri potrebuje, pa plemenitost brez meja. Erik je eden teh Slovencev, ki jim je še kako mar za sočloveka. Je eden teh, ki štirikrat na leto darujejo del sebe, svojo kri za nekoga, ki to kri potrebuje. »Ta humanitarna nota je pomembna, rad radujem, pa tudi igle se ne bojim, krvodajalstvo mi je postalo kar način življenja,« se razgovori.

Rožica v zahvalo

»Kri darujem tudi zato, ker tako nekajkrat na leto testiram svoje zdravje,« pragmatično pristavi Erik, ki do zdaj krvi še ni potreboval, daroval pa jo je 110-krat. »V moji družini krvodajalstva ni bilo. Morda me je sprva poleg te note prostovoljstva motivirala še dva prosta dneva,« se ozre v preteklost Erik, sicer navdušen športnik, obožuje kolo in tek. Do leta 2017 je samo kolesaril, potem je kolesarstvu dodal tek, poleg cestnega kolesarstva še makadamsko kolesarjenje. Letošnjo jesen je pretekel tudi berlinski maraton. Delaven in marljiv človek je, zaposlen je v podjetju Ursa. Prostega dni skorajda ne koristi, čeprav mu kot krvodajalcu pripada. Je pa potrdil, da ga firma zavoljo krvodajalstva finančno nagradi. So časi, ko vsak evro šteje, in so časi, ko taka gesta šefov šteje.

Erik je pravi junak.

Ob jubileju so mu čestitale in se mu zahvalile za dobrodelnost predsednica OZ RKS Novo mesto Danica Novak Malnar, dolgoletna prostovoljka iz KORK Majde Šilc Nika Udovč in predstavnica Centra za transfuzijsko dejavnost Novo mesto Mojca Šimc. »Zelo smo ponosni, da je to naš član. Erik je resnično zelo angažiran. Počne pa največ, kar lahko: daje kri in je humanitarec. Je pravi zgled za mlade, ki jih nagovarjamo v krvodajalske vrste,« je nad Erikom navdušena Nika Udovč, dolgoletna prostovoljka iz Krajevne organizacije Rdečega križa Majde Šilc. »Taki jubileji so izraz vztrajnosti, predanosti, srčnosti ter nesebičnosti. Ne ve, komu daruje, nič ne pričakuje v zameno. Pride in daruje, hvala mu,« je pristavila Danica Novak Malnar, predsednica RKS – OZ Novo mesto.

Na meji samooskrbe

V Sloveniji je krvodajalstvo prostovoljno, brezplačno in anonimno, cilj pa je zagotoviti dovolj krvi za zdravljenje bolnikov po vsej državi. Statistično vsakih približno pet minut nekdo potrebuje kri, zato je oskrba odvisna od rednega odziva prostovoljcev. Daruje jo okoli pet odstotkov prebivalstva, kar je približno evropsko povprečje, med darovalci pa sta približno dve tretjini moških in ena tretjina žensk. Na leto zberemo približno od 85.000 do 100.000 enot krvi, kar pomeni okoli 40.000 litrov, saj posamezni odvzem znaša približno 450 mililitrov. Uradni podatki za leto 2021 navajajo 86.097 odvzemov in več kot 79.000 pripravljenih enot eritrocitov. Za nemoteno preskrbo slovenski zdravstveni sistem potrebuje od 90.000 do 100.000 enot krvi na leto, kar pomeni, da smo na meji samooskrbe, zato je redno in razpršeno darovanje ključno za stabilne zaloge. 

V Mirni Peči je Alojz Drenik pri 90 darovanjih krvi.