1500 magnetnih resonanc v enem mesecu: UKC Maribor radiologa prijavil inšpektoratu

Vodstvo UKC Maribor je primer radiologa Mitje Ruprehta, pri katerem je oktobra večino preiskav z magnetno resonanco opravil zunaj matične bolnišnice, prijavilo zdravstvenemu inšpektoratu. Primer bodo preverili tudi sami in po potrebi ukrepali, je za STA povedal direktor UKC Maribor Vojko Flis.

V javnost je prišlo, da je Rupreht oktobra opravil več kot 1500 preiskav z magnetno resonanco, od tega jih je v UKC Maribor opravil približno 150, preostale pa za Splošno bolnišnico Ptuj (417) in zasebno podjetje Digitalna slikovna diagnostika Ptuj (998). Ob tem so se odprla vprašanja, kako je mogoče v enem mesecu opraviti tolikšen obseg dela, ter tudi pomisleki, ali je del aktivnosti morda potekal v času redne službe v UKC Maribor. Flis je v odzivu opozoril: »Število magnetnih resonančnih preiskav v ustanovah zunaj UKC Maribor nesorazmerno narašča, pri čemer gre za zelo dobičkonosne preiskave.« Dodal je še: »Na to smo opozarjali in še opozarjamo, vseeno pa pri teh, ki nesorazmerno večajo število teh preiskav, ni nobenega nadzora.«

Glede radiologov UKC Maribor, ki imajo soglasje za delo drugje, je Flis poudaril, da je nadzor večstopenjski: »Delavec mora poročati o urah in o opravljenem delu, prav tako mora o tem poročati delodajalec, vse skupaj pa nadzira tudi zdravstveni inšpektorat. Očitno pa ta nadzor ni dovolj učinkovit, sicer se ne bi srečali s temi vprašanji.« Kako je Rupreht lahko opravil 1500 preiskav v enem mesecu, bo po njegovih besedah predmet pregleda, hkrati pa je opozoril, da radiologi pogosto pripravljajo izvide na daljavo: »Sami pri preiskavi niso prisotni, kar pomeni, da lahko napišejo veliko število izvidov. Ob uporabi sodobnih računalniških orodij to pravzaprav ni noben podvig.« Dodal je še, da v UKC ne želijo soditi vnaprej.

ZZZS: »Na zavodu ne plačujemo ur, ampak izvedeno storitev«

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poudarjajo, da je spremljanje in merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev predvsem naloga delodajalcev. Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo je izpostavil: »Zavod ne upravlja z zdravniki, zato so odgovorni direktorji zdravstvenih ustanov, bolnišnic in zdravstvenih domov.« Ob tem je dodal: »Na zavodu ne plačujemo ur, ko je neki zdravnik na delovnem mestu, ampak plačujemo izvedeno storitev.« Poudaril je še, da ZZZS lahko nadzira predvsem del, ki se nanaša na dostopnost storitev za zavarovance: »Prva skrb zavoda je, da zavarovanci dobijo storitev, ki bi jo morali dobiti, in predvsem v tem delu lahko zavod za zdravstveno zavarovanje izvaja nadzore.«

Simbolična fotografija. FOTO: Guliver/Thinkstock

Ljoljo meni, da bo treba v praksi začeti uresničevati določila zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva večji poudarek na produktivnosti oziroma normativih: »Na tem mestu pozivamo predvsem vodstva zavodov, da pričnejo izvajati določila zakona oziroma tudi ministrstvo, da dokonča pripravo pravilnika, ki bo osnova za izvajanje.« Pravilnik o določitvi enotne metodologije za merjenje delovnih obremenitev namreč še ni sprejet, čeprav bi moral biti po navedbah ZZZS sprejet avgusta. 

Predsednica skupščine ZZZS Martina Vuk je pojasnila, da skupščina nima pristojnosti odločati o konkretnih primerih, zato o tem primeru niso odločali, je pa osebno ocenila: »Tovrstne prakse so absolutno nesprejemljive.« Ob tem je dodala, da bi bilo nujno primerjati obseg storitev v rednem delovnem času in obseg dodatno opravljenih storitev.

Na ZZZS so dodatno navedli, da javnim zdravstvenim zavodom ambulantne magnetnoresonančne preiskave plačujejo količinsko neomejeno po dejanski realizaciji glede na njihove zmogljivosti. Po podatkih zavoda je UKC Maribor od januarja do oktobra letos izvedel 16.605 ambulantnih MR preiskav, lani v istem obdobju pa 16.544. Vrednost letošnjih preiskav je znašala nekaj več kot tri milijone evrov.