V letu 2026 je tradicija klekljanja v Idriji še vedno izjemno živa. Čipka si je že trdno utrla pot v modo, nakit, umetniške izdelke, sodobno oblikovanje in kulinariko. Pred leti je celo poletela v vesolje. Da je tej ročni umetnosti posvečen cel festival – letos je bil že 44. –, ni nobeno naključje. Tudi domačini so se privadili, da poteka junija, in ne kot nekoč avgusta, ob koncu poletja. Letošnji festival je bil še posebno slovesen, saj Čipkarska šola Idrija praznuje 150-letnico delovanja. Je največja in najstarejša čipkarska šola na svetu, ki neprekinjeno deluje od ustanovitve. Klekljanje in z njim čipka sta neizbrisljiv del identitete mesta Idrije in njegovih prebivalcev. Redke so družine, v katerih ne bi v preteklosti ali sedanjosti vsaj ena članica obiskovala čipkarske šole.
Najstarejši pisni vir, ki omenja čipkarstvo na Idrijskem, je iz leta 1696. Natanko 180 let pozneje je trgovsko ministrstvo na Dunaju v Idriji ustanovilo čipkarsko šolo. Prva učiteljica v njej je bila domačinka Ivanka Ferjančič in njeno ime še danes v mestu veliko pomeni. Festival idrijske čipke se vsako leto sklene s tradicionalnim tekmovanjem v klekljanju za priznanje Ivanke Ferjančič. Idrijčanka, zaljubljena v čipke, je s svojo dejavnostjo in idejami, kakor so zapisali pri šoli, zelo zaznamovala to ustanovo. Čeprav je umrla pri 29 letih, ko je šola delovala šele tri leta, se je po njeni smrti institucija razvijala naprej pod vodstvom učiteljic, ki jih je vzgojila, pozneje pa so prihajale nove. Zdaj vsako leto v šoli v devetih oddelkih izobražujejo okoli 500 otrok, starih od šest do petnajst let, na leto pa izobrazijo tudi okoli 150 odraslih klekljaric in klekljarjev. Učenke in učenci se v prostem času učijo veščin izdelovanja klekljane idrijske čipke, risanja in branja načrtov v mednarodni barvni skali za klekljanje ter risanja svojih lastnih vzorcev za klekljanje.
Vseh morda ni zanimala čipka kot taka, pač pa so prišli, da bi se naužili naravnih znamenitosti in pokukali še na katero od stojnic. FOTO: Miro Rupnik
Letošnja častna pokroviteljica Festivala idrijske čipke
Na prodaj je bilo vse za mojstre te obrti. FOTO: Zavod Za Turizem Idrija
V nedeljo se je skozi mestno središče tako kot vsako leto odvil sprevod malih in velikih klekljaric, ki so tekmovale za priznanje Ivanke Ferjančič. Pogled na deklice z bulami v rokah je vsakič znova dokaz, da se znanje klekljanja in ljubezen do izdelovanja čipk prenašata iz roda v rod. Podoba nad bulo sklonjene domačinke bi bila lahko podobno prepoznaven mestni motiv, kot je v zeleno tuniko in rdeče ogrinjalo odet Merkur s krilatimi sandali in kerikejem v rokah. Medtem ko so nekoč prsti po vseh becirkih poleti v senci pred stanovanjskimi bloki hitro prepletali lesene paličice, je danes tak prizor redek. Ko pa je v mestu festival, je drugače – na trgu klekljarice rade pokažejo svoje znanje, klekeljni letijo tako hitro, da jim neuko oko komajda sledi.
Letošnja častna pokroviteljica Festivala idrijske čipke je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v petkovem uvodnem nagovoru ob odprtju festivala dejala, da »je idrijska čipka skozi stoletja postala pomemben del kulturnega in družbenega življenja ter ena najbolj prepoznavnih slovenskih kulturnih dediščin doma in v tujini. Njeno vrednost dodatno potrjuje vpis klekljanja čipk v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2018.« Ob jubileju se je predsednica republike z globoko hvaležnostjo poklonila generacijam učiteljic, klekljaric, sodelavcev in podpornikov, ki so skozi desetletja soustvarjali zgodbo Čipkarske šole Idrija ter skrbeli za ohranjanje in razvoj idrijske čipke. Poudarila je tudi, da Slovenija idrijsko čipko s ponosom predstavlja svetu kot protokolarno darilo in simbol slovenske kulturne odličnosti.
Klekljanje in ljubezen do izdelovanja čipk uspešno prenašajo iz roda v rod. FOTO: Miro Rupnik
Čipka za vse okuse FOTO: Mirko Rupnik
13 razstav bo na ogled še po zaključku festivala.
Kar 13 razstav, ki bodo na ogled še po zaključku festivala, sejem domače in umetnostne obrti, čipka v vseh mogočih oblikah, pa pester glasbeni program za različne generacije so lepo zaokrožili letošnje festivalsko dogajanje. Ena od obiskovalk iz vzhoda Slovenije je na vprašanje, zakaj je prišla v Idrijo, odgovorila, da čipko sicer pozna, da pa si ni predstavljala, v kako različnih oblikah se pojavlja v zadnjih letih.
Predšolske učenke Čipkarske šole Idrija z učiteljico Jožefo Bizjak v šolskem letu 1935/36. FOTO: Fototeka Mestnega Muzeja Idrija
Ivanka Ferjančič z učenkami leta 1877. FOTO: Fototeka Mestnega Muzeja Idrija
Medtem ko je bila nekoč »zgolj« prt na mizi ali všita v zavese in rjuhe, je v zadnjih desetletjih – po zaslugi klekljaric – prerasla ozek okvir nečesa, kar visi na steni, in postala del široke ponudbe na trgu. Torbica, klekljani uhani, čestitka za rojstni dan, del suknjiča – tudi predsednici republike so idrijsko čipko spretne mojstrice všile v njen hlačni kostim …
