Srečna, da jesen življenja preživljata v ljubljeni domovini Sloveniji: 90 let življenja, 70 let zakona (FOTO)

Redki so pari, ki dočakajo 70 let zakona. Belokranjka Ivanka iz Metlike in Janez Sedej iz Cerknega sta med redkimi srečneži, ki sta proslavila platinasto poroko: v Apaški dolini ob reki Muri sta nazdravila v krogu domačih, prijateljev in sosedov, ob obiskih in čestitkah župana Občine Apače dr. Andreja Steyerja, ki jima je izročil svečano listino, ter delegacij Vaškega odbora Žepovci, različnih organizacij in društev, v katerih sta dejavna že več desetletij. Ivanki so ob tem voščili tudi ob 90. rojstnem dnevu.

Ona se je rodila leta 1936 v Radovici pri Metliki, on pa leto prej na Cerkljanskem, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji. Ivanka in Janez sta med drugo svetovno vojno doživela veliko hudega. Že leta 1942 je italijanski okupator Ivankinega očeta odpeljal v taborišče na Rab, od koder se ni vrnil, Janezov oče pa je kot partizan končal v zloglasnem taborišču Dachau. Od treh bratov, ki so bili v partizanih, je najmlajši padel aprila 1945, njegovo rojstno vas pa so Nemci novembra 1943 požgali. Ker je bil Janez brez mame, umrla je 1940., je bil po požigu domače hiše pa vse do konca vojne pastir v Davči. Tako kot mnogi, ki so ostali brez domov, sta se oba po vojni kot kolonista preselila v Apaško dolino. Ivanka je prišla z družino, Janez s sestro, leta 1946. Med njima je že zgodaj preskočila iskra ljubezni, saj sta se spoznala, ko sta obiskovala tamkajšnjo nižjo gimnazijo. Janez je nato odšel v vojaško sanitetno šolo in jo uspešno končal v Ljubljani. Najprej se je zaposlil v Bileći v Bosni in Hercegovini. Pri JLA je delal tudi po drugih mestih Hercegovine in še kje po SFRJ. Upokojil se je kot podpolkovnik Jugoslovanske ljudske armade, leta 1995, ko je dopolnil 60 let.

Obisk župana in predstavnikov društev FOTO: Občina Apače

Šest imen

Poročila sta se 26. januarja 1956 v Apačah. Poročil ju je takratni matičar Martin Burjan, pred cerkveni oltar pa nista stopila. Janez je delal v vojski, Ivanka pa občasno. Kot sta nam povedala, sta najlepša leta z družino preživela v Splitu. Imata sinova Darka in Bojana, tri vnukinje in vnuka. Mlajši Bojan je z družino, ženo Silvo in hčerkama Katarino, Kristino in Karolino ter svojima vnukoma Dantejem in Leonom ostal v Splitu, Darko pa z ženo Jasno in sinom Alešem živi v Sloveniji, v Kranju. Ivanka in Janez sta srečna, da lahko jesen življenja preživljata v ljubljeni domovini Sloveniji, kot sta dejala, v lepi vasi Žepovci. Dom jima je zdaj, ko sta v pokoju, hiša Ivankinega pokojnega brata Martina, ki je obkrožena z dobrimi sosedi in prijaznimi vaščani. Tukaj sta njuna otroka od drugega do štirinajstega leta preživljala večji del počitnic pri babici in dediju. Zdaj so najlepši trenutki, ko se pri njiju zbere vsa družina. Zakonca sta kljub letom ohranila dobro voljo. Kot pravita, je lahko vsako življenjsko obdobje lepo, vsak nov dan pa nepozaben. Omeniti tudi velja, da sta kljub letom v tujini ohranila čisto slovenščino.

Kljub visoki starosti sta Ivanka in Janez še vedno čila. FOTO: Oste Bakal

Ob vrnitvi v Slovenijo in Apaško dolino sta se vključila v organizacijo Rdečega križa, Združenje borcev za vrednote NOB in v DU Apače, kjer sta bila izjemno dejavna. Dolgo sta bila tudi odlična plesalca. Janez Sedej je pri 87 letih napisal in predstavil knjigo spominov z naslovom Otrok in vojna. V njej smo izvedeli tudi, da je avtor knjižice Janez Sedej deček s šestimi imeni: Ivan, Janez, Janko, Pastir, Džovani in Johan.