Adventni venček kot simbol večnosti

Čas notranje in zunanje priprave se je začel že po sv. Martinu. Za tem praznikom sledi dan sv. Barbare, ko po starem običaju narežemo češpljeve ali češnjeve vejice, zadnje čase tudi forzicije, ki na božič lepo zacvetijo. V plitve posodice posejemo pšenično seme za mlado žito; ko ozeleni, posodice po navadi postavljamo k jaslicam.
Mlado cvetje, zelene vejice in mlado žito so simboli prebujanja novega življenja, kar je v povezavi s Kristusovim rojstvom. Žito je bilo znano kot Adonisov venček že pred tisočletji na semitskem vzhodu. Ime izhaja od grškega boga Adonisa, v katerem je utelešena rastlinska rast. Advent izhaja iz latinske besede »adventus« in pomeni prihod, torej čas, ko se kristjani pripravljajo na Kristusovo rojstvo. To traja štiri tedne, kar pomeni štiri obdobja zgodovine iz Stare zaveze. Svoje domove zaznamujemo z adventnimi venčki, saj je to pri nas že kar star običaj.
Teden pred prvo adventno nedeljo, 26. novembra, bodo v Budnarjevi muzejski hiši v Zg. Palovčah nad Kamnikom pripravili zdaj že tradicionalno delavnico, na kateri bodo obiskovalci pod strokovnim vodstvom Sabine Šegula in Petra Ribiča iz Biotehničnega centra Naklo lahko sami izdelali adventni venček.

Venček je po navadi spleten iz smrečja ali drugega zelenja ali materiala, ki nam vzbudi željo po izvirnem oblikovanju. Peter Ribič pravi, da ves evropski svet še najbolj prisega na veje jelke. Ko se je mudil na Danskem, je izvedel, da na 58 hektarov veliki površini vsako leto vzgojijo kar 38.000 jelk in jih posekajo prav zaradi adventnih venčkov. »Jelkove veje so obstojnejše kot na primer smrekove, ki veliko hitreje izgubijo iglice,« pravi Peter. »Adventni venček nas razveseljuje in naznanja praznike kar polne štiri tedne. Sicer pri izdelavi adventnih venčkov še vedno prevladuje tradicionalna zelena barva, torej vsakovrstno zelenje, ki ga opletamo na obod. Venčki so lahko izdelani iz listov, plodov, posušenih rezin limone ali pomaranče, celo iz filca ali volne. Zanj lahko uporabimo kateri koli material, priporočam pa, da se izogibamo umetnim. Vsekakor naj bo osnova zelena, ker je to barva življenja, venček pa je simbol večnosti. In ne smem pozabiti: pri adventu je najpomembnejši izraziti krog. To je namreč obdobje novega cerkvenega leta, ki se bo začelo s prvo adventno nedeljo.«

Na venček pritrdimo štiri modre ali bele sveče, marsikje tudi vijolične, in ga polepšamo z vijoličnimi pentljami. Vsaka sveča pomeni teden pred božičem; vsako nedeljo prižgemo eno, kar v krščanstvu ponazarja, da je Kristus luč sveta. Prvo svečo bomo torej prižgali na prvo decembrsko nedeljo, pred nami so torej štiri adventne nedelje in za njimi božični prazniki.
»Tradicionalno je barva adventa vijolična, zato ker je to barva upanja, sicer pa lahko sveče izbiramo po želji oziroma v skladu s ponudbo v naših trgovinah. Bodimo tudi pozorni, ko bomo prižigali sveče, da ne bi po nesreči izbruhnil požar,« je sklenil Peter Ribič.