Na AGRFT zavračajo žaljivo komunikacijo: tako odgovarjajo na očitke o sprejemcih

Sprejemni izpiti za študij dramske igre na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) veljajo za ene zahtevnejših preizkusov za mlade, ki si želijo profesionalne igralske poti. Večstopenjski postopek preverja tako njihovo interpretacijo, odrsko prezenco in sposobnost improvizacije kot tudi govor, posluh, gib in širšo umetniško razgledanost. Ker je mest malo, je končna odločitev za številne kandidate tudi čustveno zelo zahtevna. O izkušnjah na sprejemnih izpitih smo se pogovarjali z več kandidati. Med njimi je bila tudi kandidatka, ki je povedala, da naj bi ob enem od svojih preteklih poskusov od članice komisije slišala neprimerno pripombo, da je »primerna samo za filme za odrasle«. Navedbe samostojno ni bilo mogoče preveriti, prav tako kandidatka ni navedla leta dogodka, članice komisije ali drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti okoliščine.

Za odziv smo zato zaprosili tudi UL AGRFT. Na akademiji poudarjajo, da s konkretnim primerom do našega vprašanja niso bili seznanjeni in da po podatkih, s katerimi trenutno razpolagajo, zaradi takšne ali primerljive izjave v preteklosti niso obravnavali pritožbe kandidatke ali kandidata. » Konkretnega dogodka na podlagi razpoložljivih informacij ni mogoče preveriti,« so pojasnili.

Če je bila izjava izrečena, je bila neprimerna

Čeprav konkretnega dogodka ne morejo potrditi ali ovreči, pa je stališče akademije do vsebine takšne izjave jasno. »Če je bila navedena izjava dejansko izrečena v obliki in okoliščinah, kot jih opisujete, je takšna komunikacija neprimerna in ni skladna s standardi spoštljive, profesionalne in akademske komunikacije, ki jih UL AGRFT pričakuje od svojih zaposlenih in članov komisij,« odgovarjajo. Dodajajo, da bi bilo treba v primeru, če bi preverjanje pokazalo, da je bila takšna izjava res izrečena, ravnanje ustrezno obravnavati.

Od članov komisij se po njihovih besedah pričakuje strokovna, korektna in spoštljiva komunikacija. Posebej pomembne so pri tem konzultacije, ki jih lahko po končanem preizkusu opravijo kandidati, ki niso bili sprejeti. »Namen pogovora z neizbranimi kandidati ni osebno vrednotenje kandidata, temveč pojasnitev strokovne presoje njegovega nastopa na preizkusu,« poudarjajo na akademiji. Ker gre predvsem pri mladih, ki so pravkar izvedeli, da niso bili izbrani, za občutljivo situacijo, mora biti povratna informacija po njihovem mnenju profesionalna, spoštljiva in osredotočena na strokovne vidike njihovega nastopa.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Po razočaranju dobila konkretno razlago

Prav takšno izkušnjo nam je opisala tudi ena od letošnjih kandidatk, ki se je na sprejemnih izpitih prebila v drugi krog, na končni seznam sprejetih pa se ni uvrstila. Priznava, da jo je odločitev močno presenetila. »Na koncu zadnjega dne sprejemnih izpitov sem imela občutek, da so zadovoljni z mojim nastopom in igro. Vsaj takšen vtis sem dobila. Dala sem vse od sebe, kar je na neki način dvoumno – na to sem lahko ponosna, hkrati pa razočarana, ker ni bilo dovolj,« je povedala.

Naslednji dan se je udeležila konzultacij, kjer ji je komisija podrobneje pojasnila svojo odločitev. Pogovor jo je po eni strani potolažil, po drugi pa še okrepil občutek, da je bila sprejemu zelo blizu. »Zelo so me pohvalili, samo ena stvar jih je zares zmotila. Odleglo mi je, ker v meni vidijo veliko talenta, hkrati pa me je še bolj jezilo, ker sem bila tako blizu, pa vseeno neuspešna,« pravi.

Kot je pojasnila, so člani komisije pri njej izpostavili predvsem zelo močno in zanimivo odrsko prezenco. »Rekli so mi, da imam v sebi neko mirnost, zaradi katere izstopam in sem zanimiva. Poudarili so, da je to zelo dobro pri filmu, saj lahko s tem prevzamem pozornost v kadru. Moram pa se naučiti tudi znebiti te prezence, predvsem v gledališču, ker lahko sicer izpadem nekoliko zasanjano,« opisuje. Njena izkušnja tako kaže tudi drugo plat sprejemnega postopka – kandidat je lahko ob končni zavrnitvi razočaran, hkrati pa iz pogovora s komisijo odnese zelo konkretne usmeritve za nadaljnje delo.

Študenti AGRFT so tokrat opustili tekmovalne ambicije FOTO:

Kandidati se lahko obrnejo neposredno na vodstvo

Na AGRFT poudarjajo, da morebitnih navedb o neprimernem ravnanju ne želijo prezreti. Kandidat, ki meni, da je bil med sprejemnim postopkom deležen žaljivega, ponižujočega ali drugega neprimernega komentarja, se lahko obrne neposredno na akademijo oziroma njeno vodstvo. Na AGRFT so imenovane tudi zaupne osebe, na katere se lahko posameznik obrne, če meni, da je bilo poseženo v njegovo dostojanstvo. Za dejansko preverjanje dogodka pa potrebujejo približen čas dogodka, okoliščine in podatke, ki omogočajo ugotoviti, kdo je bil prisoten. Zasebnost prijavitelja mora biti ustrezno zaščitena, institucija pa potrebuje dovolj podatkov, da lahko preveri dejansko stanje in omogoči vpletenim, da se o očitkih izjavijo.

Tudi kandidatko, katere pričevanje smo prejeli, zato na akademiji vabijo, naj se, če želi, da primer podrobneje preverijo, obrne neposredno nanje. »Njena prijava bo obravnavana resno in z ustrezno stopnjo zaupnosti,« zagotavljajo. Na AGRFT poudarjajo, da kritičnemu poročanju in preverjanju morebitnih nepravilnosti ne nasprotujejo. Nasprotno: če je do neprimernega ravnanja prišlo, želijo biti z njim seznanjeni in po potrebi ukrepati. Hkrati pa opozarjajo, da anonimnih in časovno neopredeljenih navedb brez možnosti preveritve ni mogoče predstavljati kot ugotovljeno dejstvo ali kot značilen način ravnanja akademije.