Šestintrideseta podelitev Delove nagrade za najboljši roman preteklega leta je bila tokrat prvič po 20 letih na novi lokaciji, v Švicariji sredi ljubljanskega mestnega parka Tivoli. Tretjič zapored je 7000 evrov vreden kresnik pripadel avtorici – Ajdi Bračič za romaneskni prvenec Kresničevje, ki ga je izdala založba LUD Literatura.
Kresničevje, ovenčano še s kritiškim sitom, je šele druga knjiga arhitektke, publicistke in pisateljice (1990); tudi za prvo, Leteči ljudje, ki je prav tako izšla pri založbi LUD Literatura (2022), je prejela kritiško sito in nagrado Maruše Krese. »Želim si, da bi roman deloval kot poligon za razmišljanje o odnosu med človekom in naravo, v katerem lahko bralec sam presodi, s čim se strinja in s čim ne – sama sem med pisanjem spoznala predvsem, kako pomembno je kljub zavedanju lastnih pomanjkljivosti ostati vitalističen,« je povedala ob uvrstitvi v finalno peterico za kresnika.
Bistvo kresnika je v ljudeh, ki pišejo, berejo, presojajo in verjamejo, da lahko zgodbe oblikujejo naš pogled na svet.
V romanu spremljamo protagonistko Agnes, ki jo prevevata krivda in obžalovanje, ko v prostranem gozdu išče sestro Klaro, da bi zgladila spor. Pri tem naleti na skrivnostno skupnost. »Ob izvrstnem psihološkem orisu njihovih v marsičem protislovnih značajev se loteva širokega razpona tem,« je v utemeljitvi zapisala žirija. Zgodbe prebivalcev gozda se razraščajo skozi prostor in čas; v roman vstopajo elementi srhljivke in ekologije, motivi iz ljudskega slovstva in zdravilstva. »Jezik, v katerem se pred nami razgrinja to tkanje, meji mestoma na zaklinjanje in je v svoji čistosti presunljivo lep,« so poudarili Igor Bratož (predsednik), Seta Knop, Kristina Kočan, Tanja Petrič in Peter Svetina.
Finalisti so pred začetkom podelitve prejeli plaketo. Denarno nagrado poleg lavreatke prejmejo tudi preostali nominiranci, in sicer 500 evrov bruto za izjemno delo. Foto: Jože Suhadolnik
Ajda Bračič je s tem postala sedma lavreatka v zgodovini nagrade ter se je tako pridružila Berti Bojetu, Katarini Marinčič, Bronji Žakelj, Veroniki Simoniti, Anji Mugerli in Ani Schnabl. Poleg tega so bile letos po letu 2023, ko se je to zgodilo prvič, spet v finalnem izboru štiri avtorice in avtor. Roman Rozina, lavreat iz leta 2022 za Sto let slepote, je bil nominiran z romanom Trafikant (oba sta izšla pri Mladinski knjigi), Vesna Lemaić z Obrazom (Cankarjeva založba), Irena Svetek, leta 2005 uvrščena v deseterico s prvencem Od blizu (Študentska založba) s Tam, kjer plešejo tulipani (Beletrina) in Agata Tomažič z romanom Ušabti (Goga). Pisateljice pišejo malce več, je v intervjuju pred podelitvijo komentiral predsednik žirije, a dodal, da gre indice za fenomen iskati drugje. »Pravzaprav je to nekaj zunanjega, hlepimo po dobro napisanih zgodbah, informacija o avtorjevem spolu me niti ne zanima,« je sklenil.
7000 EVROV
nagrade je prejela avtorica.
Roman kot vaja v človečnosti
Tudi tokratno podelitev je povezovala voditeljica Bernarda Žarn, režiral jo je Matej Filipčič. Nastopili so operna pevka Irena Preda z vokalno skupino Maroltovke in glasbeniki Tomažem Zevnikom, Janezom Dovčem in Goranom Krmacem ter vokalist Žan Brelih Hatunić z uglasbeno pesmijo Ivana Cankarja Ljubica moja iz zbirke Erotika. Vsestranski literarni ustvarjalec, ki velja za največjega slovenskega pisatelja in dramatika, je bil namreč rojen pred 150 leti, z njim sta povezani tako donedavna kot nova lokacija podelitve kresnika. V Švicariji je bival pozimi leta 1909 in 1910 ter tam napisal del polemičnega eseja Bela krizantema, dokončal ga je na Rožniku, kjer je živel do leta 1917.
Vendar pa, kot je na podelitvi 36. Delove nagrade za najboljši roman dejala direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša, »bistvo kresnika ni bilo nikoli vezano zgolj na prostor. Bilo je in ostaja v ljudeh, ki pišejo, berejo, presojajo in verjamejo, da lahko zgodbe oblikujejo naš pogled na svet.« V nagovoru je spomnila tudi na Srečka Kosovela, čigar leto obhajamo letos, ob 100. obletnici njegove smrti. Po njenih besedah ni verjel v umetnost kot pobeg od resničnosti, ampak kot način, na katerega lahko jasneje vidimo resničnost. »To potrebujemo tudi danes. Roman zahteva nekaj, česar sodobni svet ne spodbuja več pogosto: pozornost. Zbranost. Pripravljenost, da za nekaj ur vstopimo v življenje nekoga drugega. Zato branje ni zgolj kulturna navada, temveč je tudi vaja v človečnosti,« je dejala.
Podelitev kresnika zato ni le praznovanje literarne odličnosti, ampak tudi prepričanja, »da imajo besede še vedno težo, da imajo ideje še vedno posledice in da dobra literatura še vedno lahko spreminja način, na katerega razumemo sebe in svet okoli nas«.
