Alarm za slovenske otroke: to kažejo letošnji rezultati športnega kartona

Slovenski otroci in mladostniki se tudi šest let po začetku epidemije še niso vrnili na raven telesne zmogljivosti, ki so jo imeli pred koronskimi zaprtji. Preliminarni rezultati Športnovzgojnega kartona 2026 kažejo zaskrbljujočo sliko: otroci so manj telesno zmogljivi, slabše gibljivi, počasneje se odzivajo, več sedijo, več časa preživijo pred zasloni in se težje spopadajo s stresom, kaže analiza Slofit športnega kartona.

Na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani so do 1. junija 2026 obdelali podatke 488 šol oziroma več kot 191.240 otrok in mladostnikov za šolsko leto 2025/26. Gre za preliminarno analizo, končno poročilo bo znano jeseni, a bistvenih odstopanj ne pričakujejo. Sporočilo podatkov je jasno, da se otroci iz pandemičnega upada pobirajo prepočasi in neenakomerno. »Otroci posledic epidemije še ne čutijo kot neposredno zdravstveno težavo, temveč kot razvojni zaostanek,« opozarja prof. dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema ŠVK in član raziskovalne skupine Slofit na Fakulteti za šport.

FOTO: Slofit

Dekleta napredujejo, fantje obstali

Po velikem padcu gibalne učinkovitosti v koronskih šolskih letih 2019/20 in 2020/21 se je stanje v naslednjih letih nekoliko izboljšalo. A okrevanje se je začelo ustavljati. Dekleta kažejo znake izboljšanja, pri fantih pa se je okrevanje ustavilo. V šolskem letu 2025/26 je gibalna učinkovitost deklet še vedno za šest odstotkov nižja kot pred epidemijo, pri fantih pa za štiri odstotke nižja. To pomeni, da slovenski otroci še vedno niso v takšni kondiciji, kot so bili pred zaprtjem šol, omejitvami gibanja, odpovedjo športnih dejavnosti in eksplozijo zaslonskega časa.

»Kljub vsakoletnim opozorilom, da otroci in mladostniki za zdrav telesni, gibalni, kognitivni in duševni razvoj potrebujejo več gibanja v šoli, še vedno delamo premalo glede na potrebe in izzive časa,« poudarja Starc.

Po njegovih besedah odraščanje današnjih otrok zaznamujeta izrazito sedenje in nenehno povečevanje časa pred zasloni. »To ni več obrobna težava življenjskega sloga, ampak razvojno vprašanje.«

FOTO: Slofit

Preveč otrok na šibkem koncu lestvice

Skrb vzbujajoč je tudi delež otrok z nizko gibalno učinkovitostjo. Ta ostaja visok in še vedno močno presega predkoronsko raven. Pri fantih je delež nizko gibalno učinkovitih otrok za 15 odstotkov višji kot pred epidemijo, pri dekletih pa kar za 35 odstotkov višji. Hkrati je visoko gibalno učinkovitih otrok manj kot pred epidemijo: deklet za 12 odstotkov, fantov pa za 11 odstotkov manj.

Posebej zgovoren je podatek, da je pri fantih nizko gibalno učinkovitih kar 24 odstotkov več kot visoko gibalno učinkovitih. Pri dekletih je visoko gibalno učinkovitih še vedno dva odstotka manj kot nizko gibalno učinkovitih.

To pomeni, da se razmerje med telesno šibkejšimi in telesno bolje pripravljenimi otroki še ni popravilo. Športna pripravljenost otrok zato ni le vprašanje telovadnice, ampak tudi vprašanje zdravja, učne zbranosti, samozavesti in odpornosti.

FOTO: Slofit

Več teže, manj gibljivosti, več napetosti

Rezultati kažejo tudi poslabšanje pri telesnem razvoju. Prekomerna prehranjenost se je glede na preteklo leto povečala in se znova dvignila nad predkoronsko raven. Najbolj izrazito se je povečala debelost pri fantih.

Po lanskoletni stagnaciji se je indeks telesne mase pri fantih in dekletih začel povečevati. Pri dekletih se je telesna sestava sicer verjetno izboljšala, saj je ob višjem indeksu telesne mase upadla kožna guba nadlahti. Pri fantih pa je kožna guba ostala podobna kot lani, zato je tveganje zamaščenosti pri njih večje.

Najbolj skrbita hitrost živčno-mišičnega uravnavanja in gibljivost. Hitrost izmeničnih gibov je pri fantih nižja za 5,7 odstotka, pri dekletih pa za 6,3 odstotka v primerjavi z zadnjo predkoronsko generacijo. Gibljivost je pri fantih nižja za 6,1 odstotka, pri dekletih pa za 7,1 odstotka.

»Hitrost izmeničnih gibov je kazalnik hitrosti osrednjega živčnega sistema. Bistveno nižja raven te sposobnosti lahko pomeni tudi večjo verjetnost počasnejšega kognitivnega delovanja,« pojasnjuje Starc. Ob tem dodaja, da izrazito nizka gibljivost lahko kaže tudi na povečano napetost in stres. »Če združimo počasnejše kognitivno delovanje, stres in negotovost glede učnih sposobnosti, dobimo kombinacijo, ki za otroke ni ugodna ne v šoli ne v življenju.«

Ne gre le za šport, gre tudi za učenje

Strokovnjaki opozarjajo, da telesna zmogljivost in učna uspešnost nista dva ločena svetova. Otrok, ki se manj giba, ne izgublja le moči, koordinacije in vzdržljivosti. Pogosto izgublja tudi pozornost, vztrajnost, sposobnost samouravnavanja, delovni spomin in pripravljenost na miselni napor.

Zato rezultati Športnovzgojnega kartona niso pomembni le za športne pedagoge in starše, ampak tudi za šolski sistem. V času, ko se veliko govori o padcu bralne pismenosti, slabši zbranosti in težavah otrok pri daljših nalogah, strokovnjaki opozarjajo, da vzrokov ne gre iskati le v učnih vsebinah.

»Ko govorimo o slabši bralni pismenosti, slabši zbranosti in težavah otrok pri reševanju daljših nalog, moramo biti zelo previdni, da vsega ne razlagamo zgolj kot neznanje,« opozarja Starc. »Mogoče je del težave tudi v tem, da otroci enako dolgih in zahtevnih nalog kot predkoronske generacije preprosto niso več sposobni rešiti v istem času, z enako vztrajnostjo in enako stopnjo osredotočenosti.«