Alarmantno stanje: na ministrstvu za zdravje 200-milijonska luknja

Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob zaključku primopredaje dejal, da največji izziv predstavlja finančno stanje ministrstva, ki ima približno 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva, je dejal.  Ostrc je spomnil, da so Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) novembra 2025 zagotovili 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, a zadostnih sredstev niso zagotovili v finančnem načrtu ministrstva. »Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so na primer transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na državni proračun. Ob tem smo ugotovili še dodatnih približno 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi,« je na novinarski konferenci povedal Ostrc.

Posebej zaskrbljujoče na onkološkem inštitutu

Poslovanje bolnišnic po njegovih besedah kaže podobno sliko, saj so bolnišnice v prvih petih mesecih ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. »Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov,« je dejal Ostrc. Po oceni vodstev bolnišnic in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so ključni razlogi za izgube učinki uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 in učinki plačne reforme na stroške dela.

Dodal je, da je posebej zaskrbljujoče stanje na onkološkem inštitutu, na podobna tveganja pa opozarjajo tudi vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, UKC Maribor in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. »Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja,« je poudaril. Rok za pripravo sanacijskih načrtov bo do konca poletja, je dodal. Spomnil je, da je država lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, kar pomeni, da številni pozitivni poslovni rezultati za lani niso temeljili na dolgoročno vzdržnem poslovnem modelu, ampak na dodatnih državnih sredstvih. »Zato bomo pregledali tudi merila in utemeljenost izplačil delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom javnih zdravstvenih zavodov,« je napovedal. Po njegovih besedah to jasno kaže, da sedanji sistem vodenja in financiranja potrebuje korenite spremembe.

Ugotovili so tudi »izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva«. Sredstva so se namreč v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno. Tudi na tem področju bodo zato preverili učinkovitost, namenskost in preglednost porabe javnih sredstev. Na vprašanje, kje bodo iskali dodaten denar in ali se obeta krčenje, je Ostrc pojasnil, da je naloga vsakega resorja, da najprej poišče notranje rezerve in šele potem krči. Nekdanji ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel se je zahvalil za opravljeno delo, »za katero smatram, da ga je opravljala v skladu s svojimi zmožnostmi«. Po njegovih besedah o primanjkljaju ni govoril s Prevolnik Rupel. Z njo ni bil v stiku od primopredaje, ki je bila 5. junija.