Aleš Čadež (Inovativni mladi kmet) o turbulentnih razmerah: »Situacija je za nekatere kmete že kritična«

Slovensko kmetijstvo se v zadnjem obdobju sooča z vse zahtevnejšimi razmerami, ki jih zaznamujejo rast stroškov proizvodnje, nihanja odkupnih cen ter vse večja občutljivost na globalne energetske in surovinske trge. Po najnovejših opozorilih strokovnih institucij in stanovskih organizacij se v ospredje ponovno postavljajo vprašanja prehranske varnosti, konkurenčnosti domače pridelave ter ekonomske vzdržnosti kmetijskih gospodarstev, saj se dražijo ključni inputi, kot so goriva, gnojila in energenti, medtem ko prihodki kmetov v številnih panogah ostajajo pod pritiskom ali celo upadajo. V takšnem okolju se kmetje vse pogosteje soočajo z dilemo, kako ohraniti stabilno pridelavo in hkrati obvladovati naraščajoče stroške, ki neposredno vplivajo na končno ceno hrane in dolgoročno vzdržnost kmetij.

Aleša Čadeža, nosilca kmetijskega gospodarstva Kmetijstvo Čadež ter inovativnega mladega kmeta tako na nacionalni kot evropski ravni, smo prosili za komentar na trenutne razmere. Čadež ocenjuje, da je trenutno stanje na kmetijskem trgu precej turbulentno, še posebej v sektorju prireje mleka, kjer so odkupne cene zelo nizke. Po njegovih besedah je za nekatere kmete situacija že postala kritična, zato bo v prihodnje ključnega pomena predvsem prilagodljivost, pri čemer imajo manjše kmetije pogosto določeno prednost, saj se lahko hitreje odzivajo na spremembe trga.

Čeprav so se stroški goriv, gnojil in energentov v zadnjem obdobju občutno povečali, Čadež pojasnjuje, da pri njihovem delu ta vpliv za zdaj ni tako izrazit, saj velik del pridelave še vedno temelji na ročnem delu. »Višje cene goriv, gnojil in energentov pri našem delu za zdaj nimajo tako izrazitega vpliva kot drugod, saj velik del pridelave še vedno temelji na ročnem delu. Pomembno prednost nam predstavlja tudi uporaba sistema paperpot, ki omogoča setev brez uporabe elektrike ter hitrejše in učinkovitejše presajanje v primerjavi s klasičnimi stroji. Prav zaradi takšnih energetsko učinkovitih pristopov smo novembra na kongresu mladih kmetov v Bruslju prejeli nagrado za najboljši projekt na področju energetske učinkovitosti. V trenutnih razmerah se še posebej jasno kaže, kako pomembne so takšne rešitve,« je poudaril Čadež.

Osredotočeni na inovativne in energetsko varčne pristope

Kljub pritiskom na stroške trenutno ne razmišljajo o zviševanju cen svojih izdelkov, vendar razmere na trgu pozorno spremljajo in se bodo po potrebi prilagodili. Ker svoje pridelke tržijo samostojno, niso neposredno izpostavljeni pritiskom trgovcev glede zbijanja cen, kar jim omogoča večjo neodvisnost in stabilnost pri poslovanju. Hkrati ostajajo osredotočeni na inovativne in energetsko varčne pristope, pri čemer sistem paperpot vidijo kot pomemben korak k bolj trajnostni in stroškovno učinkoviti pridelavi zelenjave, saj zmanjšuje odvisnost od energije in hkrati povečuje produktivnost dela.

Po njegovem mnenju bo prihodnost slovenskega kmetijstva v veliki meri odvisna od sposobnosti prilagajanja novim razmeram, ki jih prinašajo višji stroški osnovnih surovin in energentov. »Prihodnost slovenskega kmetijstva bo v veliki meri odvisna od sposobnosti prilagajanja novim razmeram. Podražitve energentov in osnovnih materialov bodo pospešile prehod v bolj učinkovite, trajnostne in lokalno usmerjene načine pridelave. Kmetije, ki bodo znale optimizirati stroške, uvajati inovacije ter ohraniti neposreden stik s potrošniki, bodo imele največ možnosti za uspeh.« Za lažje spopadanje z izzivi pa Čadež poudari predvsem potrebo po ciljno usmerjeni finančni pomoči države. »Za lažje soočanje z izzivi bi bila ključna predvsem ciljno usmerjena finančna pomoč države, zlasti zaradi visokih cen goriv, gnojil in drugih vhodnih stroškov. Poleg tega bi kmetom veliko pomenile tudi spodbude za uvajanje energetsko varčnih tehnologij ter več podpore pri razvoju in trženju lastnih produktov.«

Preberite še:

Dražja nafta, višji stroški: kaj lahko kmetje pričakujejo od države? Imamo odgovor ministrstva

Sejem v Komendi: od enoosnih do velikih standardnih traktorjev

Interventni ukrepi za državljane zaradi energetske krize: na udaru prehrana, kmetijstvo, energetika in gospodarstvo