Referendumska kampanja o dodatkih k pokojninam umetnikov se izteka. Organizatorji kampanje lahko le še danes nagovarjajo volivce, kako naj glasujejo. Opolnoči bo namreč nastopil volilni molk, ki bo veljal vse do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri. Vsakršno prepričevanje volivcev bo v tem času prepovedano.

O tem, kako pogosto pride do sankcij ob kršitvah volilnega molka, katere so najpogostejše prijave in kako daleč seže svoboda izražanja na družbenih omrežjih, smo vprašali predstavnike Inšpektorata RS za notranje zadeve (IRSNZ), ki vodi postopke nadzora nad volilnim molkom in ministrstvo za notranje zadeve.

Kolikšen delež prijavljenih domnevnih kršitev se potrdi kot dejanski prekršek in kako pogosto pristojni organi izrekajo sankcije?

V letih 2023 in 2024 je bilo izmed vseh prejetih prijav in predlogov za uvedbo postopkov zaradi domnevnih kršitev volilne ali referendumske zakonodaje v približno 10 odstotkih primerov izrečena sankcija. Postopki so bili vodeni v skladu z Zakonom o prekrških, kazni pa so se gibale od opominov do glob, odvisno od resnosti in okoliščin vsakega primera.

Statistični pregled vseh izrečenih ukrepov je sicer na voljo v letnih poročilih Inšpektorata RS za notranje zadeve, objavljenih na uradni spletni strani.

Katere so najpogostejše kršitve volilnega molka? Se prijave pogosto nanašajo na anonimne vire?

Da, prejeli smo precejšnje število anonimnih prijav, ki se najpogosteje nanašajo na: objave propagandne vsebine na družbenih omrežjih in spletnih straneh v času volilnega molka, razpošiljanje letakov v poštne nabiralnike tik pred volilnim dnem, javne izjave posameznikov, ki jih je mogoče šteti kot del kampanje, nadaljevanje aktivnosti po zakonskem roku za zaključek kampanje, uporaba neustrezno označenih plakatov ali njihovo poškodovanje, organizacijo neprijavljenih shodov, povezanih z volilno vsebino.

V vseh primerih IRSNZ presoja, ali obstaja dejanski namen vplivanja na volivce in ali je prišlo do kršitve zakona.

Kako je zakonsko opredeljena kršitev volilnega molka in katera ravnanja se štejejo za nedovoljena v času njegovega trajanja?

Volilni molk se začne 24 ur pred dnem glasovanja in traja do zaprtja volišč. V tem času je prepovedano izvajanje volilne kampanje, kar vključuje politične oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev. 

V času volilnega molka ni dovoljena objava raziskav javnega mnenja in anket o kandidatih, listah kandidatov in političnih strankah, za nadzor nad izvajanjem teh določb je pristojen Inšpektorat RS za kulturo in medije.

Ali gre za kršitev, če vplivnež na Instagramu objavi, za koga bo volil – ali celo (ne)posredno namigne, kako naj glasujejo drugi?

Vsak primer presojamo posebej. Pomembno je, ali je objava na javnem ali zasebnem profilu, plačana vsebina in ali ima jasen propagandni namen ali pa je mogoče govoriti o izvajanju pravice posameznika do svobode govora.

Vrhovno sodišče je v sodbi (št. Ips 31/2016) navedlo, da je volilna propaganda definirana z elementi, kot so javni značaj, načrtno ravnanje, vplivanje in politični namen. Če objava ustreza tem elementom, gre lahko za kršitev volilnega molka.

»Za pojem 'javne volilne propagande' so odločilni konstitutivni elementi vplivanje oziroma poskus vplivanja, javnost, načrtno oziroma sistematično ravnanje, propagandni namen in podobno.«

Kako je z deljenjem letakov pred voliščem; je to dovoljena aktivnost?

Na dan volitev to vsekakor predstavlja kršitev. Zakon določa, da je volilna propaganda prepovedana v objektu, kjer se glasuje, na dvorišču ter v pasu najmanj 50 metrov okrog objekta. OVK lahko glede na značilnosti lege objekta in možnosti dostopov do tega objekta določi drugačen obseg območja volišča.

Vendar v času predčasnega glasovanja, ki se izvede pred volilnim dnem, volilni molk še ne velja, zato takrat tovrstne aktivnosti še niso sankcionirane.

Kako je v primeru, če posamezni državljan na svojem profilu na Facebooku objavi svoje mnenje ali celo priporočilo, kako naj se voli? Kje je meja med mnenjem in propagando?

Tudi tukaj velja, da vsak primer individualno presojamo. Ključna razlika je med osebno svobodo izražanja in namernim vplivanjem na odločanje volivcev. Če objava izpolnjuje definicijo propagande – torej ima namen vplivanja, je javna in sistematična, potem lahko pomeni kršitev volilnega molka.

Kje lahko volivci in organizatorji kampanj najdejo podrobnejše informacije?

Podrobna pojasnila so na voljo v uradnem Vodniku za organizatorje volilnih in referendumskih kampanj, ki je objavljen na uradni vladni strani.