Ali lahko prekršek pade, če so prometni znaki napačno postavljeni? Imamo odgovor odvetnika

Pred dnevi smo pisali o prometnem znaku na območju Brnika, ob katerem se mnogi vozniki sprašujejo, kaj sploh pomeni. A kot je opozoril eden od bralcev, težava ni le v razlagi znaka, temveč tudi v njegovi postavitvi, zaradi se zaradi njega ne bi dobro videlo, kakšen znak ima voznik na nasprotni strani ceste. Na Agenciji za varnost prometa (AVP) so nam odgovorili, da znak po njihovem mnenju ni problematičen, saj je »pred njim v oddaljenosti nekaj deset metrov postavljen še en znak, ki nakazuje na spremembo signalizacije«. Ob tem pa v praksi očitno ni vedno tako preprosto: instruktorica vožnje nam je povedala, da »vsak dan v prometu vidi napačno signalizacijo«, še posebej pri delih na cesti, zožitvah in začasnih ureditvah, kjer se vozniki pogosto znajdejo v dilemi, kaj velja.

Zato smo, neodvisno od konkretnega brniškega primera, preverili, kaj se zgodi, če nekdo dobi kazen na odseku, kjer se kasneje izkaže, da je prometna signalizacija neustrezna, denimo napačno postavljen znak stop ali slabo označeno zožanje ceste.

Odvetnik Matjaž Grebenc iz Odvetniške pisarne Grebenc pojasnjuje, da konkretne situacije ne more komentirati, a opozarja, da se »lahko v praksi zgodi, da prometna signalizacija ni pravilno oziroma optimalno postavljena, kar lahko udeležence v prometu zavede«. Če voznik prejme plačilni nalog in se z njim ne strinja, ima po njegovih besedah možnost ukrepanja: »Če prejmejo kazen za prekršek in se z njo ne strinjajo, imajo možnost, da podajo ustrezno pravno sredstvo oziroma zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa (policije).«

V nadaljevanju se lahko stvari obrnejo že pri policiji, poudarja: »Prekrškovni organ (policija) lahko sama odpravi izdano odločbo o prekršku ali jo nadomesti z novo odločbo,« če pa tega ne stori, »zadevo posreduje v odločanje pristojnemu sodišču«. Tam sodišče po izvedenem dokaznem postopku »zahtevo za sodno varstvo bodisi zavrne bodisi ji ugodi in odpravi odločbo prekrškovnega organa«. A Grebenc opozarja tudi na drugo plat: »Tovrstni postopki so lahko precej zapleteni in kar nekaj stanejo,« zato so po njegovem »smiselni predvsem, ko pride do večje nematerialne ali materialne škode«.

Prav pri nesrečah in škodi pa se, kot pravi, začne najtežji del: dokazovanje. »V takšnih primerih se je smiselno zelo potruditi in dokazovati, da je nesreča posledica problematične prometne signalizacije, ne pa napake udeleženca v prometu,« poudarja in dodaja, da to »bistveno olajša morebitni poznejši postopek pridobivanja odškodnine na zavarovalnici«.