

Janez Janša FOTO: Črt Piksi

Kot potencialni kandidat na leviem polu se omenja evropski poslanec Vladimir Prebilič FOTO: Jože Suhadolnik

Tomaž Deželan, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. FOTO: Leon Vidic/delo



Največja politična skupina v Sloveniji ostajajo neopredeljeni volivci, ki jih je po februarskem barometru dobrih 35 odstotkov, kar je približno toliko, kot znaša skupna podpora obema največjima strankama, poroča Delo. Analiza javnomnenjskih anket, ki jih za časopis izvaja Mediana, je pokazala negativno korelacijo med deležem neopredeljenih in podporo Gibanju Svoboda – ko je podpora stranki začela upadati, se je delež neopredeljenih povečal v enakem razmerju.
Politolog dr. Tomaž Deželan (FDV) ocenjuje, da so razočarani volivci Gibanja Svoboda pretežno liberalno usmerjeni, zato obstaja možnost, da jih stranka ponovno pritegne. Vse pa bo odvisno od rezultatov vlade Roberta Goloba.

»Brez močnih rezultatov vlade in v odsotnosti velikih afer lahko Gibanje Svoboda pridobi neopredeljene volivce nazaj samo v primeru, če bo Janez Janša deloval zelo radikalizirano in polarizirajoče,« ocenjuje Deželan, a hkrati meni, da se neopredeljeni ne bodo množično preusmerili k SDS, razen če bi ta spremenila svojo politično usmeritev, kar je malo verjetno.
Analiza kaže, da imajo stranke novih obrazov (SMC, LMŠ, Gibanje Svoboda) izrazite težave z ohranjanjem podpore, medtem ko ima SDS stabilnejšo volilno bazo.
Povprečna podpora Gibanja Svoboda trenutno znaša 21 odstotkov, kar je več, kot sta imeli SMC in LMŠ, a manj od SDS, ki je v povprečju uživala 18-odstotno podporo.
Velik delež neopredeljenih pomeni priložnost za nove politične akterje. Kot potencialni kandidat na leviem polu se omenja evropski poslanec Vladimir Prebilič, na desnem pa Anže Logar s svojo stranko Demokrati. »On računa na to, saj je to njegov glavni bazen,« pravi Deželan o Logarju, a dodaja, da bi ga lahko pretekla politična pripadnost odbila del liberalnih volivcev.

Trenutni bazen neopredeljenih volivcev se je od začetka mandata Golobove vlade povečal s 15 na 35 odstotkov. »Levosredinski volivci so zelo strogi in zahtevni, od političnih strank pričakujejo več, kot te lahko dajo. Razočaranja so zato večja,« opozarja Deželan. Kljub temu pa se ti volivci pogosto na koncu odločijo za taktično glasovanje in izberejo politično opcijo, ki jo vidijo kot manjše zlo.