Letošnji 7. avgust je bil za našo najvišjo goro Triglav še posebno slavnosten. Takrat je minilo 125 let, odkar je na njej Jakob Aljaž postavil znameniti stolp. A tako častitljivo obletnico so zasenčili nekateri pohodniki, ki do stolpa ne kažejo niti kančka spoštovanja. Eden je celo splezal nanj. Nad takšnim početjem so povsem ogorčeni na Planinski zvezi Slovenije. Njen podpredsednik
Miro Eržen je za Novice povedal, da je Aljažev stolp objekt, ki ne označuje zgolj najvišje točke slovenskega ozemlja (2864 metrov visokega Triglava), ampak je tudi najbolj prepoznaven slovenski nacionalni simbol. »Od leta 1999 je zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena. Vsakršen neprimeren odnos do tega spomenika – plezanje po njem, podpisovanje, lepljenje nalepk itd. – je nedopusten. Vse to je v nasprotju z zakonskimi določili in častnim kodeksom slovenskih planincev,« je jasen Eržen. Poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, je po 219. členu kazenskega zakonika kaznivo dejanje.
Vandalizem tudi nevaren
Četudi bi morale biti gore raj za človeško dušo, pa žal nekateri niti tam ne morejo pozabiti na svojo nasilno naravo. »Na Planinski zvezi Slovenije obsojamo vsakršen vandalizem na planinski infrastrukturi, saj je ta v gorah postavljena za varnost planincev,« poudarja Eržen in dodaja, da »odstranjevanje, obračanje smernih tabel in drugih planinskih oznak predstavlja nevarnost za obiskovalce planinskih poti«.
»Nedopustno je tudi uničevanje vpisnih knjig,« še opozarja Miro Eržen in pojasni, da so prav te knjige »dragocena usmeritev pri morebitnih poizvedovalnih in reševalnih akcijah«.
Dobili so namreč informacije s terena, da so se planinci izgubili v hribih, ker so bile smerne table odstranjene: »Podatka, da bi bilo za to potrebno reševanje, za zdaj še nismo dobili.« Po Erženovem mnenju je vandalizem stvar kulture in za zdaj je ozaveščanje edini način, kako doseči premik na tem področju: »Višje ko gremo, manj je primerov vandalizma na smernih tablah in drugih oznakah planinskih poti, kar kaže na to, da pravi planinci tega ne počnejo.«
Kar sami markirajo poti
Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, pa je poudaril, da so zelo velik problem posamezniki, ki se odločijo, da bodo kar sami markirali planinske poti. To je zelo nevarno, saj te smeri niso nikjer vrisane. Meni, da so pri nas poti sicer zelo dobro markirane, vzdrževalci planinskih poti – markacisti Planinske zveze Slovenije – pa se sproti trudijo popravljati poškodbe.
Jani Bele pravi, da veliko tabel uniči tudi narava. Na primer plazovi, strele in velika temperaturna nihanja. FOTO: Jani Bele
Bele planincem svetuje, naj pri hoji v hribe uporabljajo tudi fizične zemljevide in naj se ne zanašajo le na različne mobilne aplikacije ter da ves čas skrbno sledijo oznakam. V primeru, da med potjo že dlje ne vidijo markacij, pa naj se raje vrnejo, saj lahko hitro zaidejo ma območja, ki jih ne obvladajo več.
