Čisto po slovensko! Ko bi moral vzleteti helikopter, se začnejo analize in strategije

Kot smo poročali, je v četrtek, 30. julija, 50-letna voznica motornega kolesa vozila po regionalni cesti, ko ji je na vozišče nenadoma skočila srna. Motoristka trčenja ni mogla preprečiti in se je ob padcu hudo poškodovala. Reševalci so jo po prvi oskrbi na kraju nesreče z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico, saj hudo poškodovani motoristki na pomoč ni mogel priskočiti reševalni helikopter. Razlog tiči v urniku delovanja Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), ki se v poletnem obdobju, med 29. marcem in 6. septembrom, na Brniku začne šele ob 8. uri zjutraj in traja do 20. ure. V drugih mesecih je čas obratovanja še krajši. V zgodnjih jutranjih ali nočnih urah je tako reševanje v celoti prepuščeno le ekipam na tleh, čeprav o usodi hudo poškodovanih pogosto odločajo le minute.

Z vprašanji o ureditvi tega področja in morebitni uvedbi neprekinjenega delovanja reševanja iz zraka smo se obrnili na Ministrstvo za zdravje pod vodstvom dr. Tadeja Ostrca.

Strašljivo srečanje z divjadjo: motoristka po trku s srno hudo poškodovana

Medtem ko se načrti kopičijo, na terenu odločajo minute

Odziv Ministrstva za zdravje ponuja znani nabor političnih zagotovil in birokratskih izgovorov. Medtem ko poškodovanci na cestah za življenje tekmujejo s časom, na ministrstvu zatrjujejo, da se »zavedajo izzivov, povezanih z omejeno razpoložljivostjo helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) v zgodnjih jutranjih in nočnih urah«. Ureditev področja je sicer zapisana med prednostnimi nalogami v koalicijski pogodbi, a v praksi to za paciente v kritičnih trenutkih ne spremeni ničesar.

Nujnih ukrepov tako še ne gre pričakovati, saj na ministrstvu najprej načrtujejo pripravo dokumentacije. Preden bodo sploh oblikovali sistemske spremembe, šele načrtujejo »celovito analizo obstoječega stanja«, pri čemer kot oviro, ki povzroča zamude, izpostavljajo kadrovsko stisko in dodajajo, da je »eden ključnih izzivov zagotovitev ustreznega letalskega kadra«.

Šele v prihodnosti naj bi nastala »dolgoročna strategija razvoja sistema HNMP«. FOTO: Blaž Samec

Na podlagi te analize naj bi šele v prihodnosti nastala »dolgoročna strategija razvoja sistema HNMP«. Papir sicer prenese vse, saj na ministrstvu obljubljajo »učinkovit, finančno vzdržen in transparenten sistem, skladen z evropskimi predpisi, pri čemer bo v središču vseh rešitev pacient oziroma poškodovanec«, omenjajo pa tudi črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Vendar pa lepo izbrane besede o pacientu v središču ne rešujejo življenj tukaj in zdaj, ko reševalni helikopterji v zgodnjih jutranjih urah še vedno ostajajo na tleh, prevozi po cesti pa lahko pomenijo usodno zamudo.

Celovit projekt zahteva čas, kadre in namenske helikopterje

Hitrih rešitev torej ni na obzorju. Na ministrstvu opozarjajo na kompleksnost celotnega postopka in poudarjajo, da sistemske ureditve ni mogoče izvesti čez noč: »Vzpostavitev takšnega sistema je kompleksen projekt, ki ga ni mogoče izvesti v kratkem času. Zahteva izvedbo številnih medsebojno povezanih aktivnosti, med drugim načrtovanje in zagotavljanje ustreznega pilotskega kadra, določitev lokacij novih baz, izgradnjo potrebne infrastrukture, usposabljanje zaposlenih, ureditev modela financiranja ter nabavo namenskih helikopterjev in pripadajoče opreme.«

Za celovito pokritost terena bi bila, pravijo, potrebna tudi znatna razširitev trenutnih zmogljivosti: »Za učinkovito delovanje štirih baz, od katerih bi najmanj ena zagotavljala neprekinjeno 24-urno pripravljenost, bi bilo po strokovnih ocenah potrebnih najmanj pet namenskih helikopterjev, ki ne bi bili hkrati vključeni v druge naloge, kot sta gorsko reševanje ali gašenje požarov.«

Toda medtem ko pristojni operirajo z dolgotrajnimi postopki in preudarnim načrtovanjem, na terenu še naprej velja obstoječa praksa, v kateri o usodi hudo poškodovanih odloča delovni čas: »V nočnem času prevoze pacientov oziroma poškodovancev izvajajo zemeljske ekipe nujne medicinske pomoči. Enak način prevoza se uporablja tudi v dnevnem času, kadar vremenske razmere ne omogočajo varnega letenja, na primer ob megli, močnem vetru ali nevihtah,« še pojasnjujejo na ministrstvu. Kljub trudu zemeljskih reševalnih ekip pa vožnja po cesti pogosto pomeni izgubo dragocenih minut, ki pogosto odločajo o življenju in smrti.