Ankaran pod pritiskom kapitala, več kot 30 tožb zaradi prostorskega načrta, imamo odgovor župana

Občina Ankaran se v zadnjih letih sooča z več pravnimi izzivi, ki jih sprožajo tako investitorji kot lastniki zemljišč. Največji in najpomembnejši projekt občine doslej – novo pokopališče – je kljub številnim strokovnim nagradam pristal na sodišču, kjer se lomijo kopja med občino in izvajalcem del. Medtem ko družba Adriaing vztraja, da je bil objekt dokončan in prevzet, občina poudarja, da postopki niso bili končani do zadnjega podaljšanega roka. Zato družba toži Občino Ankaran. Župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik je za Slovenske novice pojasnil, da je bila izvedena prva obravnava, razpisana bo še ena obravnava, vendar vsebinsko zadeve do zaključka postopkov ne morejo komentirati.

Gregor Strmčnik Ankaran FOTO: Tomi Lombar/Delo

Projekt pokopališče, ki čaka na zaključek postopkov na sodišču, se lahko pohvali z več uglednimi nagradami stroke, in sicer je prejel Zlati svinčnik 2025, Plečnikovo nagrado 2025, nagrado Odprte hiše Slovenije 2025 in nagrado Piranesi 2025. Združil je namreč največje strokovnjake arhitekture, krajinske arhitekture in gradbeništva, v postopke snovanja in priprave na izgradnjo pa je bila ves čas vključena najširša javnost. Projekt pokopališče ni le zbir nagrad in priznanj – je tudi odraz celovite vizije, kako naj se v Ankaranu prostor razvija premišljeno in trajnostno. Ta vizija se konkretno uresničuje v občinskem prostorskem načrtu (OPN) iz jeseni 2020, ki velja za zgled med štirimi istrskimi občinami in jasno kaže, da je v ospredju zaščita narave ter skrb za kakovost življenja prebivalcev, ne pa kapitalski interesi.

Občina Ankaran je jeseni 2020, kot prva med štirimi istrskimi občinami, sprejela občinski prostorski načrt (OPN). Ankaranski OPN je sodoben, zasnovan trajnostno in skladno z najsodobnejšimi smernicami prostorskega načrtovanja, kjer je odločanje o gradnji in rabi prostora podrejeno zagotavljanju varstva prostora, kar ni po meri kapitalskih interesov, pojasni župan Strmčnik. »Prostorski načrt je vzpostavil ravnovesje med območji zaščitene narave, razvoja in širitve gospodarskih dejavnosti ter območji za poselitev in bivanje prebivalstva. Kot tak je bil tudi nagrajen s strani stroke z zlatim svinčnikom za prostorsko načrtovanje, ki ga podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor (ZAPS).«

Grobno polje FOTO: Ana Skobe

FOTO: Ana Skobe

Nasprotovanja s strani lastnikov zemljišč in investitorjev

Čeprav je ankaranski OPN redno navajan kot referenca, primer dobre prakse in vzor odgovornega načrtovanja in upravljanja, je bil deležen tudi nasprotovanja s strani nekaterih lastnikov zemljišč in investitorjev. »Nezadovoljstvo nekaj pravnih in fizičnih oseb zaradi sprememb, ki jih je akt prinesel, je sprožilo več sodnih postopkov zoper OPN, nazadnje tudi postopkov pred Ustavnim sodiščem RS. Po sprejemu je bilo zoper OPN sproženih preko 30 tožbenih zahtevkov oziroma drugih pravnih sredstev različnih investitorjev,« nadaljuje župan.

Kljub močnim pritiskom in napadom je Občina Ankaran njen OPN dosledno in argumentirano obranila na vseh sodiščih; tudi tožba Makro 5 zoper OPN ni bila uspešna, saj niso imeli po besedah župana pravih argumentov. »Je pa to edina stranka (oziroma edina, s katero smo seznanjeni), ki se je pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Zdaj bo ESČP presojalo, ali je Republika Slovenija stranki omogočila pošteno, pravično razsojanje v zadevi. ESČP je namreč pozvalo RS, da posreduje vso relevantno sodno prakso, s katero se je ta akt presojal, na podlagi katere bo ESČP preverjalo. Občina Ankaran je tozadevno sama opremila Državno odvetništvo z gradivom, da bo presoja ESČP res korektna. Pri tem ESČP ne bo vsebinsko ničesar spreminjalo, temveč bo le presojalo, ali je stranka bila deležna pravičnega, poštenega razsojanja. Občina Ankaran nima podatka, ali je Državno odvetništvo sodno prakso posredovalo ESČP. Rok, do katerega naj bi RS na ESČP dostavila sodno prakso o presojanju OPN OA, je bil 15. januar 2026,« je pojasnil župan Gregor Strmčnik in dodal: »Od prvega dne nastajanja je bil cilj Občine Ankaran obramba prostora in zaščita narave, kajti dragoceni obmorski prostor je potreboval premišljeno razvojno načrtovanje in ustrezno zaščito naravnih danosti. Zato je Občina Ankaran v ospredje svojega prostorskega načrtovanja postavila ljudi in naravo, ne pa kapitalske interese. V Ankaranu se projekti snujejo premišljeno in strpno, za kar nam bodo hvaležne tudi prihodnje generacije. Snovalci ankaranskega prostorskega akta so pripravili vrhunski prostorski akt, čemur pritrjujejo najvišji strokovnjaki prostorskega urejanja.«