

Fotografija je simbolična. FOTO: Sta

Fotografija je simbolična. FOTO: Leon Vidic/delo

Fotografija je simbolična. FOTO: Leon Vidic/delo



Večina volivcev si je svoje mnenje glede odločitve na nedeljskih referendumih izoblikovala že pred začetkom kampanje, v nedeljo pa se nakazuje visoka udeležba na obeh političnih polih, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je za časnik Delo ta teden izvedla Mediana. Velika večina tudi meni, da gre dejansko za referendum za ali proti vladi.
Skoraj polovica vprašanih je zatrdila, da se bodo gotovo opredelili, še dobrih osem odstotkov pa jih je dejalo, da bodo verjetno odšli na volišča. Če se bodo te napovedi uresničile, se obeta ena najvišjih stopenj udeležbe na referendumih od leta 2020. Ob križanju odgovorov s strankarsko preferenco napovedujejo največjo, skoraj 60-odstotno udeležbo podporniki Resni.ce in Levice. Da bodo oddali glas, je izrazilo 56 odstotkov podpornikov SDS ter skoraj 54 odstotkov volivcev SD in Gibanja Svoboda, je pokazala anketa.
Glede na odgovore najmanj volivcev pozna tematiko zakonodajnega referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi, edinega med vsemi štirimi z zavezujočim izidom. Da so v celoti seznanjeni z njegovo vsebino, je dejalo 45 odstotkov vprašanih, še slabih 32 odstotkov pa, da bolj da kot ne. Nadpovprečno so o tem, da dobro poznajo vsebino, prepričani podporniki Resni.ce (72 odstotkov) in SDS (61 odstotkov), petina sodelujočih pa je priznala, da se niso prav pretirano zanimali za to dogajanje. Precej bolj so anketirani poučeni o vprašanjih posvetovalnih referendumov. Kar 60 odstotkov jih pravi, da so v celoti seznanjeni z vsebino o ukinitvi RTV-prispevka, še 28 odstotkov pa, da bolj da kot ne.

Okoli 54 odstotkov jih tako trdi o referendumu o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela, pol odstotne točke manj pa o referendumu o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Med tistimi, ki verjamejo, da podrobno vedo, kaj se jih sprašuje, tudi pri teh treh vprašanjih prednjačijo podporniki Resni.ce in SDS. Izsledki ankete ob tem kažejo tudi, da so organizatorji referendumskih kampanj pri prepričevanju državljanov le delno uspešni, saj je več kot 37 odstotkov vprašanih potrdilo, da so imeli v celoti izdelana mnenja o referendumu že pred začetkom kampanje, vsaj delno pa še 35 odstotkov.

Odgovori so precej povezani s strankarskimi preferencami, saj jih med volivci SDS 71 odstotkov verjame v uresničitev volje ljudstva, osem odstotkov pa ne. Na drugi strani je skeptičnih 64 odstotkov volivcev Gibanja Svoboda, le 15 odstotkov pa jih upa v uresničitev volje ljudstva. Na vprašanje, ali se strinjajo s tezo, da bo šlo pri tokratnih referendumih dejansko za glasovanje za ali proti vladi, je temu pritrdilo kar dve tretjini vprašanih, le dobra petina pa ne. Popolno strinjanje je izrazilo skoraj 27 odstotkov anketiranih, vsaj delnega pa 40 odstotkov. V nasprotju z drugimi vprašanji se pri tem niso pokazale velike razlike med volivci različnih strank, še dodaja časnik. Mediana je anketo izvedla med 5. in 8. oktobrom na vzorcu 736 ljudi.